Kemičnega Alija so zajeli avgusta 2003, pet mesecev po tem, ko so Američani napadli Irak. Foto: EPA
Kemičnega Alija so zajeli avgusta 2003, pet mesecev po tem, ko so Američani napadli Irak. Foto: EPA

Novo smrtno kazen si je zaslužil za ukaz o uporabi smrtonosnega plina ob uporu Kurdov v vasi Halabdža na severu Iraka leta 1988, pri čemer je umrlo okoli 5.000 ljudi. Tudi tokrat je bil Kemični Ali obsojen na smrt z obešanjem, kar je doletelo tudi njegovega bratranca Sadama Huseina.

Prvič si je al Madžid, eden najbolj krvoločnih pripadnikov strmoglavljenega režima, smrtno kazen prislužil že leta 2007, ko je bil obsojen za genocid med operacijo Anfal proti iraškim Kurdom, v kateri je bilo v 80. letih 20. stoletja ubitih 182.000 Kurdov in uničenih več kot 4.000 vasi. Tedaj si je zaradi brutalnih metod in uporabe bojnih plinov nad civilisti prislužil zloglasni vzdevek Kemični Ali.
Krvavo dušenje uporov
Drugo smrtno kazen si je prislužil decembra 2008 zaradi krvave zadušitve upora šiitov na jugu Iraka po prvi zalivski vojni leta 1991. Tedaj naj bi bilo ubitih med 20.000 in 100.000 ljudi. Marca lani so ga obsodili na novo, tretjo smrtno kazen. Prislužil si jo je za pokol več sto šiitov v šiitski četrti Bagdada Sadr in v svetem šiitskem mestu leta 1999.

Najbolj je sicer znan po pokolu v kurdski vasi Halabdža marca 1988, ko so iraška letala pet ur spuščala smrtonosno mešanico bojnih plinov iperit, tabun, sarin in VX na vas. Pri tem je bilo ubitih najmanj 5.000 ljudi, večinoma žensk in otrok.

Za zločine proti človečnosti zaradi pokola v Halabdži so bili sicer obtoženi tudi nekateri drugi pripadniki režima Sadama Huseina. Nekdanji obrambni minister Sultan Hašim al Taje in nekdanji vodja vojaške obveščevalne službe Sabir Azizi al Duri sta bila obsojena na 15 let zapora. Na desetletno zaporno kazen je bil obsojen tudi nekdanji regionalni poveljnik vojaške obveščevalne službe za vzhodni Irak, Farhan Mutlak al Džuburi.