J-31 je nov dosežek kitajske vojaške industrije. Foto: Reuters
J-31 je nov dosežek kitajske vojaške industrije. Foto: Reuters
J-31
Za zdaj še ni znano, kdaj bodo kitajske zračne sile začele uporabljati J-31. Foto: Reuters

Šenjang J-31 je razvil največji kitajski proizvajalec letal Aviation Industry Corp of China (Avic) in so ga predstavili na letalskem sejmu, ki poteka v mestu Džuhaj na jugu države, kjer azijska velesila vsako leto postavi na ogled svojo vojaško tehnologijo. Dvomotorni lovec je opravil demonstracijski let, vendar pa so si lahko obiskovalci lahko nato v razstavnih prostorih ogledali samo njegovo maketo.

Novi kitajski lovec naj bi predstavljal protiutež radarsko slabo opaznemu ameriškemu letalu F-35, ki bi moral biti že nared za uporabo, vendar je prišlo do zamud pri razvoju in izdelavi, s tem pa do povečanja stroškov, zaradi česar je že postal najdražji ameriški obrambni projekt v zgodovini. Kitajci upajo, da bodo lahko z J-31 na mednarodnih trgih tekmovali z ameriškimi tekmeci.

"Poznavalci napovedujejo, da bo J-31 hitro prodrl na mednarodne trge v prihodnosti in bo nedvomno ukradel pozornost letalu F-35," je že avgusta lani zapisalo glasilo vladajoče komunistične partije, ki še navaja, da bo kitajsko letalo zanimivo za države, ki so odrezane od uvoza ameriške vojaške opreme. V družbi Avic niso hoteli govoriti o morebitnih naročilih za letalo.

"Skrivna" letala ključna za kitajsko letalstvo
J-31 je po Čengduju J-20 drugo kitajsko "skrivno" vojaško letalo domače proizvodnje in je na prvi pogled podobno ameriškemu tekmecu F-35. V letošnjem poročilu Pentagona piše, da je J-31 enake velikosti kot F-35. Ameriško obrambno ministrstvo še navaja, da je razvoj radarsko slabo opaznih vojaških letal ključno za razvoj kitajskih zračnih sil, da bodo sposobne obrambnih in napadalnih operacij.

Do predstavitve visoko naprednega kitajskega lovca prihaja v času, ko se v Pekingu mudi ameriški predsednik, ki se udeležuje zasedanja foruma Azijsko-tihomorskega gospodarskega sodelovanja (Apec). V sredo se bo Obama srečal tudi s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom.