Terapijo z elektrošoki še vedno uporabljajo po številnih državah. Foto: Reuters
Terapijo z elektrošoki še vedno uporabljajo po številnih državah. Foto: Reuters
Istospolno usmerjenost na Kitajskem, zlasti v večjih mestih, sicer tolerirajo, a so pogosto pritiski družine hudi. Foto: Reuters

Kitajec, ki se predstavlja zgolj kot Džang, je za AFP opisal svojo izkušnjo tovrstne spolne terapije - zdravniki so mu na genitalije pritrdili žico, nato pa ga večkrat stresli z elektrošoki, medtem ko so mu predvajali pornografski film. Ustaljen postopek, ki naj bi Džanga ozdravil naklonjenosti do moških.
"Hotel sem poskusiti, ali obstaja možnost, da bi lahko postal normalen," pripoveduje 25-letni mladenič, ki je za prve terapije plačal sam, potem ko se je odločil, da je življenje homoseksualca zanj "pretežko". "Nisem hotel povzročiti težav svoji družini ali jih razočarati." Ob vsakem odzivu na pornografske filme je bil Džang deležen elektrošoka: "Ni bil najmočnejši šok, bil pa je boleč."
Do leta 2001 duševna bolezen
Kitajska je še leta 2001 homoseksualnost uradno uvrščala med duševne bolezni, v zadnjih letih pa istospolno usmerjenost malce bolj tolerirajo - a predvsem v večjih mestih, kitajski geji in lezbijke, ki so pogosto edinci, pa se morajo še vedno spopadati s pričakovanji svojih staršev glede poroke in otrok. "Spreobrnitveno terapijo", kot ji pravijo, po svetu izvajajo že več kot sto let, a je uradna medicina ne priznava (več). Še vedno pa jo izvajajo v številnih državah, tudi v Veliki Britaniji in ZDA, kjer pa prav zaradi poročil o elektrošokih številni pozivajo k prepovedi tovrstnih terapij. Med drugimi prijemi sta še hipnoza in zdravila.

Psihološki posvetovalni center Haiming v Pekingu na svoji spletni strani propagira elektroterapijo, češ da "po vsakem šoku pacient naglo prekinesvoje misli in jih loči od svojih fantazij".

Ameriška psihološka zveza (APA), ki istospolno privlačnost označuje za "normalno in pozitivno", je leta 2009 zapisala, da "ni veliko možnosti, da bi bili poskusi spremeniti posameznikovo spolno usmerjenost uspešni, obenem pa obstaja kar nekaj tveganja za škodo". Tudi Panameriška zdravstvena organizacija je v svojem poročilu iz leta 2012 ugotavljala, da spreobrnitvenim terapijam "manjka zdravstvene utemeljitve in so etično nesprejemljive". Kalifornija je lani za mladoletnike prepovedala izvajanje prakse, pogosto povezane s krščanskimi skupinami, ki na homoseksualnost gledajo kot na greh, po aktivistični kampanji pa naj bi ji sledilo še več zveznih držav.

Pot v depresijo
Američanom naj bi zdaj sledile še kitajske aktivistične skupine. Pekinški LGBT-center je v izjavi zapisal, da tovrstne metode "močno škodijo fizičnemu in duševnemu zdravju homoseksualcev ter rušijo njihovo samospoštovanje". Aktivista, povezana s centrom, ki ga delno financirata ameriško in britansko veleposlaništvo, sta pred eno izmed klinik s spreobrnitveno terapijo protestirala s transparenti "Homoseksualnost ni bolezen" in zahtevala odvzem licenc takim ustanovam. Nekatere klinike zdaj terapijo z elektrošokom zamenjujejo s posvetovalno in predpisovanjem antidepresivov.

Džang, ki je zdravljenje začel pred tremi leti, pravi, da mu je terapija sprva ubila njegovo spolno slo, nato pa terjala še večji davek - postal je depresiven, dal odpoved v službi, padel v dolgove, ko je moral poplačati stroške zdravljenja, nazadnje pa celo razmišljal o samomoru. "Trpel sem za hudimi glavoboli, hotel sem umreti, končati vse skupaj," razlaga. Nazadnje je sprejel, da se ne da spremeniti njegove spolne usmerjenosti, in svojemu očetu priznal, da je gej, ker "navsezadnje to ni nič groznega".