Takšni prizori so postali del vsakdana v Siriji, Afganistanu ali Iraku. Foto: Reuters
Takšni prizori so postali del vsakdana v Siriji, Afganistanu ali Iraku. Foto: Reuters
Terorizem
V Evropi so v zadnjem času teroristični napadi pretresli Veliko Britanijo. Foto: Reuters

Teroristični napadi so se lani zgodili v 104 državah, od tega 55 odstotkov v Iraku, Afganistanu, Indiji, Pakistanu in na Filipinih. Kar 75 odstotkov vseh smrtnih žrtev terorističnih napadov je bilo lani v Iraku, Afganistanu, Siriji, Nigeriji in Pakistanu.

Število napadov je od leta 2015 upadlo za devet odstotkov, število smrtnih žrtev pa za 13 odstotkov. V terorističnih napadih je umrlo tudi 6.700 teroristov, kar je 26 odstotkov vseh smrtnih žrtev v terorističnih napadih in dva odstotka več kot leta 2015. V napadih je bilo ranjenih 33.800 civilistov in 1.600 napadalcev, ki so lani ugrabili 15.500 ljudi, kaže poročilo ameriškega zunanjega ministrstva, objavljeno v sredo.

Manj napadov v Siriji in Afganistanu
Izboljšanje skupne statistike je predvsem posledica upada števila napadov v Afganistanu, Siriji, Nigeriji, Pakistanu in Jemnu. Število napadov je od leta 2015 naraslo v Kongu, Iraku, Somaliji, Južnem Sudanu in Turčiji.

Za največ napadov lani je bila odgovorna skrajna sunitska skupina Islamska država. Ta je lani v Iraku izvedla 20 odstotkov več napadov kot leta 2015, z njo povezani posamezniki in organizacije pa so udarili v več kot 20 državah sveta.

ZDA: Največji podpornik terorizma je Iran
Med državami, ki podpirajo terorizem, State Department na prvo mesto še vedno uvršča Iran, ki ga med drugim obtožuje tudi podpore šiitskemu gibanju Hezbolah in drugim protiizraelskim skupinam ter ustanavljanja skupin, ki povzročajo težave v Iraku, Siriji in Jemnu ter Afganistanu in Pakistanu. Na seznamu podpornic terorizma sta tudi Sirija in Sudan, čeprav je slednji glede na poročilo State Departmenta boj proti terorizmu postavil za nacionalno prioriteto, vlada pa sodeluje z ZDA v boju proti terorizmu.

State Department je leta 2015 Kubo črtal s seznama, ker je Havana to pogojevala pred normalizacijo odnosov z ZDA v času vlade predsednika Baracka Obame, administracija Donalda Trumpa pa je ni uvrstila nazaj na seznam.