Vladajoča stranka premierja Viktorja Orbana želi uveljaviti prepoved preselitve prosilcev za azil, čeprav referendum glede tega ni bil veljaven. Foto: EPA
Vladajoča stranka premierja Viktorja Orbana želi uveljaviti prepoved preselitve prosilcev za azil, čeprav referendum glede tega ni bil veljaven. Foto: EPA
Begunci
Na Madžarsko bi bilo v okviru begunskih kvot preseljenih manj kot 1.300 prosilcev za azil. Foto: EPA

Amandmaje je vložil premier Viktor Orban po oktobrskem referendumu, na katerem je bila večina sicer proti begunskim kvotam EU-ja, a je bila udeležba prenizka, da bi bil veljaven. Leta 2015 je EU sprejel dogovor o kvotah, po katerem bi po Uniji naselili 160.000 prebežnikov, Madžarska pa bi jih sprejela 1.294.

"Tuji državljani ne morejo biti preseljeni na Madžarsko," piše v svežnju predlaganih ustavnih sprememb. "Tuji državljani (z izjemo državljanov EU-ja) lahko na Madžarskem živijo samo na podlagi prošenj, ki jih bodo individualno preučile madžarske oblasti v skladu z zakonskimi določili, ki jih bo sprejel parlament," še piše.

Orbanova stranka Fidesz je potrebovala za sprejem sprememb dvotretjinsko večino, zato je bila nujna podpora vsaj nekaj poslancev skrajno desne stranke Jobbik. Kot poroča BBC, stranki Fidesz namreč manjkata dva sedeža v parlamentu za dvotretjinsko večino, potrebno za spremembe ustave. Kot poroča madžarska tiskovna agencija MTI, se je večina poslancev Jobbika in levice glasovanja vzdržala.

Jobbik sicer podpira Orbanovo politiko do prebežnikov, a si obenem prizadeva, da bi vlada ukinila ločeno politiko dodeljevanja dovoljenja za bivanje v državi premožnim tujcem in njihovim družinam, če kupijo posebne državne obveznice v vrednosti 300.000 evrov. Bogati tujci prihajajo večinoma iz Rusije, Kitajske in z Bližnjega vzhoda. V Jobbiku opozarjajo, da je v državo prek te sheme prišlo več ljudi, kot bi jih zaradi begunskih kvot.

Zaradi nakupa omenjenih obveznic je dovoljenje za prebivanje pridobilo več kot 7.500 ljudi. Po današnjem glasovanju v parlamentu so poslanci Jobbika razgrnili transparent, na katerem je pisalo: "Izdajalec je tisti, ki v državo v zameno za denar spusti teroriste." Vodja Jobikka Gabor Vona je dejal: "Niti bogatim niti revnim migrantom ne smemo dovoliti naseljevanja na Madžarskem."

Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da glasovanje po mnenju opazovalcev že kaže na boj za oblast med Fideszom in Jobbikom pred prihodnjimi volitvami, ki so načrtovane za leto 2018. Današnje glasovanje je sicer za Orbana hud poraz.

"Ustavna identiteta madžarskega naroda"
Orban je predlagal tudi dopolnilo k ustavi, da "oblika in struktura države, njeno ozemlje in ljudje pripadajo ustavni identiteti madžarskega naroda", česar ni mogoče spremeniti z amandmaji niti z zakonodajo od zunaj.

Dopolnila v petih točkah tudi predlagajo uvedbo načela, da je "temeljna dolžnost države, da ščiti madžarsko ustavno identiteto, ki izvira v njeni zgodovinski ustavi".

Na referendumu 2. oktobra je 98,3 odstotka udeležencev podprlo stališče vlade o zavračanju begunskih kvot EU-ja, a se ga je udeležilo le 40 odstotkov volivcev, zaradi česar po ustavi ni bil veljaven. Za veljavnost je potrebna 50-odstotna udeležba.