Mitja Meršol je ob zadnjem srečanju z Margaret Thatcher leta 1993 spregovoril o napredovanju samostojne Slovenije. Foto: MMC RTV SLO
Mitja Meršol je ob zadnjem srečanju z Margaret Thatcher leta 1993 spregovoril o napredovanju samostojne Slovenije. Foto: MMC RTV SLO

Thatcherizem je z uničenjem sindikatov in socialnega dialoga povzročil džungelsko stanje brezobzirnega kapitala, ki nikomur ne odgovarja.

Mitja Meršol o Margareth Thatcher.
John Major in Margaret Thatcher
Thatcherjevo je na čelu konservativne stranke in na premierskem mestu nasledil John Major. Foto: EPA
Margaret Thatcher in Ronald Reagan
Thatcharizem in reaganizem, neokonservativni politiki takratne britanske premierke in predsednika ZDA, sta močno zaznamovali 80. leta prejšnjega stoletja, njeni ukrepi pa najbrž botrujejo tudi zdajšnji krizi, meni Meršol. Foto: EPA
Margaret Thatcher
Thatcherjeva na pogrebu Ronalda Reagana, s katerim jo je vezalo tudi tesno prijateljstvo. Foto: EPA

Nekdanji dopisnik Dela in RTV Slovenije je od leta 1971 do 1976 delal v slovenski sekciji BBC-ja v Londonu in se je z "železno lady" tudi večkrat osebno srečal. "Margaret Thatcher sem prvikrat v živo videl natanko eno leto potem, ko je postala premierka. Bilo je na Titovem pogrebu v Beogradu. O tem sva se tudi na hitro pogovarjala, ko sem jo srečal zadnjikrat. Bilo je leta 1993 v New Yorku, ko mi je v knjigarni na Peti aveniji napisala posvetilo v svojo, kakšnih 900 strani dolgo knjigo Leta na Downing streetu. Spregovorila sva tudi o propadu Jugoslavije, zanimalo pa jo je zlasti, kako napreduje samostojna Slovenija," je svojo osebno izkušnjo s prvo (in do zdaj edino) britansko premierko opisal Meršol.

"Sicer pa sem za železno lady slišal še sredi 70. let, ko sem bil še na BBC-ju v Londonu, in to kar v verzih: "Margaret Thatcher, our milk's snatcher" - Margareta Thatcherka, našega mleka kradljivka. Tako nekako bi lahko prevedli očitke na njen račun (ko je bila še ministrica za šolstvo, je namreč ukinila šolske malice), ki so se še stopnjevali, ko je postalo jasno, da bo na Downing Street prišla prva premierka v britanski zgodovini," je še dodal.

Margaret Thatcher je pred 30 leti prevzela vodenje britanske vlade, njeno vladanje pa je zaznamovala rast britanskega gospodarstva, zmanjšanje vloge države v ekonomiji, nasprotovanje Sovjetski zvezi, prizadevala pa si je tudi povrniti slavo in vpliv Velike Britanije na mednarodnem prizorišču. Kako ocenjujete obdobje vladanja Margaret Thatcher in kakšne so posledice, ki jih je njena politika pustila v svetu?
Thatcherjeva je močno zaznamovala britansko politiko in gospodarstvo tako v času svojih mandatov (do leta 1990) kot tudi pozneje. Mnenja o njenem ravnanju in zapuščini pa so še danes močno deljena. Ob vstopu na Downing street je Thatcherjeva z besedami Frančiška Asisškega najavila, da bo namesto prepira prinesla soglasje, namesto zmote pravilnost, namesto obupa pa upanje ... Z odločnimi ukrepi je posegla v staromodno britansko proizvodnjo in jo poskušala - z dokajšnjim uspehom - napraviti konkurenčno. A hkrati je povzročila, da je v začetku 80. let brezposelnost v Britaniji presegla vse rekorde, saj je brez dela ostalo več kot tri milijone ljudi. Thatcherjevo je tedaj "rešila" Falklandska vojna, ki je premierki utrdila vzdevek "železne lady" in ji tudi dala spodbudo za odločnejše nastopanje v mednarodni areni.

Kakšen je vpliv njene ekonomske politike na zdajšnje razmere v svetovnem gospodarstvu, ki ga pretresa huda kriza? Kaj je bilo bistvo njenega neokonservativnega modela, ki prav v današnjem času izgublja svojo moč in propada?
V zgodovino bo zagotovo šla kot premierka, ki je v sporu z rudarji neusmiljeno obračunala s sindikati in zlomila njihovo politično moč. Otok je zamajala tudi njena uvedba tako imenovane volilne in občinske takse. Njeni denacionalizacijski ukrepi, s katerimi je lastništvo in nadzor države umaknila iz temeljnih dejavnosti, pa najbrž botrujejo tudi zdajšnji krizi. Thatcherizem je z uničenjem sindikatov in socialnega dialoga povzročil džungelsko stanje brezobzirnega kapitala, ki nikomur ne odgovarja. Osebno sem tudi vedno občutil, kako neurejene so zdaj na primer razmere v denaconaliziranem železniškem, podzemnem prometu, ki ga zaznamujejo povsem "neangleške" stvari: netočnost, nenapovedani izpadi vlakov na nekaterih podzemnih linijah itd.

Je prav prijateljstvo Thatcherjeve z ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom vplivalo na močno zavezništvo med ZDA in Veliko Britanijo, ki traja še danes?
Proti koncu 80. let je bila prav Thatcherjeva tista osrednja osebnost, ki je karizmatično povezovala Gorbačova in Reagana. S slednjim pa je tudi nesporno skovala nove, tesnejše "bratranske" čezatlantske odnose med Britanijo in ZDA, ki veljajo še danes.

Thatcherjeva je nasprotovala preveliki vključitvi Velike Britanije v Evropsko unijo. Je vpliv njene evropske vizije v Veliki Britaniji opazen še danes?
Zaradi svojega antievropejstva je predvsem povzročila razdor v lastni stranki, kar je na koncu tudi privedlo do njenega odstopa. Zasejala je tudi semena evroskepticizma, katerega plodove Otočani uživajo še danes.

Ali ima Thatcherjeva danes še kakšen vpliv na življenje in politiko Velike Britanije?
Kakor koli že ocenjujemo njena posamična dejanja in ukrepe, je treba vsekakor reči, da je Margaret Thatcher močno zaznamovala Britanijo v zadnjih desetletjih preteklega stoletja in udarila tudi močan pečat v britanski zunanji politiki ter potisnila Britanijo v ospredje mednarodnega odločanja. Njeni nasledniki v stranki in vladi (zlasti John Major) tega niso znali izkoristiti. Thatcherizem danes še živi. Njegovi nasprotniki kažejo na negativne, zagovorniki pa na pozitivne plati odločitev železne lady.

Brina Tomovič

Thatcherizem je z uničenjem sindikatov in socialnega dialoga povzročil džungelsko stanje brezobzirnega kapitala, ki nikomur ne odgovarja.

Mitja Meršol o Margareth Thatcher.