Pet tednov po ciklonu je država opustošena, ljudje razseljeni, trupla pa še vedno razpadajo po kanalih in delti. Foto: EPA
Pet tednov po ciklonu je država opustošena, ljudje razseljeni, trupla pa še vedno razpadajo po kanalih in delti. Foto: EPA
Številna trupla, ki še kar lebdijo po Irivadijevi delti, nikdar ne bodo prepoznana. Foto: EPA
Neoznačeni grobovi za več 10.000 nesrečnikov ... Foto: EPA

Nalogo pokopati okoli 78.000 trupel so zasenčila prizadevanja pomagati 2,4 milijona preživelim po uničujočem ciklonu Nargis, rezultat pa je, da so pet tednov po naravni katastrofi napihnjeni mrliči še vedno srhljivo razmetani po poplavljeni delti Iravadija.



Spet druga trupla so končala več kilometrov stran od svojih domov, kar vse skupaj še dodatno otežuje.

Prostovoljci z mrliškimi vrečami
Humanitarna organizacija je prejšnji teden začela prostovoljcem razdeljevati vreče za trupla in obrazce za zapisovanje kraja najdbe ostankov in morebitne prepoznavne predmete.

A pri Rdečem križu niso optimistični, da bodo dosegli kakšen uspeh pri prepoznavanju - predvsem zato, ker mjanmarski zakon dopušča, da družine po treh tednih razglasijo nekoga za mrtvega. In če niti od sorodnikov samih ni večjih pobud za identifikacijo, so humanitarci bolj ali manj zvezanih rok.

Drugače kot po cunamiju
Sprva so se preživeli še trudili prepoznati žrtve in jim nameniti dostojni pogreb, a ko so obrežja postajala dobesedno preplavljene z mrliči, jim ni preostalo drugega, kot da jih množično pokopljejo v skupna grobišča.

Položaj se močno razlikuje od tistega leta 2004 v juhovzhodni Aziji, kjer je cunami na božični dan ubil skoraj 230.000 ljudi. Na najbolj prizadetem območju Banda Aceha v Indoneziji sta imela zbiranje in prepoznavanje trupel najvišjo prioriteto - predvsem zaradi muslimanskega običaja, po katerem se mora pokojne pokopati v roku 24 ur.

Hunta krivi Zahod
V Mjanmaru vse skupaj otežuje še vojaška hunta, ki vodi državo, saj izredno slabo sodeluje z mednarodno skupnostjo, ki bi prizadetemu narodu rada pomagala. Vladna birokracija je tako denimo Združenim narodom močno otežila plutje po poplavljenih kanalih z njihovimi barkami in uvoz njihovih vozil.

A hunta vse očitke zavrača, rekoč: "Govorice si izmišljajo in podpihujejo določene zahodne države. Z drugimi besedami, gre le za spletko, ki sta jo skovala spreten tiger, ki komaj čaka, da poje meso, in lisica, ki čaka na ostanke."

K. S.