Uradno odločitev o preučitvi odnosov z Rusijo bo Nato sprejel na srečanju zunanjih ministrov zavezništva na začetku aprila, je po srečanju veleposlanikov Nata z ruskim kolegom dejal generalni sekretar Anders Fogh Rasmussen.

Poleg tega sta Nato in Rusija opustila načrt skupnega spremljanja ameriške vojaške ladje, ki bo uničila sirsko kemično orožje, kar pa ne bo vplivalo na samo uničenje bojnih strupov.

Ruski veleposlanik pri Natu Aleksander Gruško je Nato obtožil, da uporablja dvojne standarde in se zateka k stereotipom o Rusiji, ki so jim bili priča med hladno vojno.

Lavrov in Kerry našla skupno točko
V Parizu sta se o reševanju krize v Ukrajini prvič pogovarjala ameriški državni sekretar John Kerry in njegov ruski kolega Sergej Lavrov, ki sta se po besedah zadnjega dogovorila, da morajo pomagati Ukrajincem pri uresničitvi dogovora, ki so ga 21. februarja ob posredovanju EU-ja sklenili zdaj že odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič in opozicijski voditelji.

Skladno s tem dogovorom bi morali najpozneje do decembra izvesti predčasne predsedniške volitve, oblikovati vlado narodne enotnosti in znova uzakoniti ustavo iz leta 2004.

Lavrov je sicer zapustil Pariz, ne da bi se srečal z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Deščico, čeprav so ga Kerry in drugi zunanji ministri skušali prepričati o tem.

Rusija ne priznava novih ukrajinskih oblasti, ki so bile imenovane po odstavitvi Janukoviča. Deščica je dejal, da se je pripravljen srečati z Lavrovom v okviru katerega koli srečanja, ki bo sprejemljivo za Rusijo.

Po besedah ukrajinskega zunanjega ministra Ukrajina želi, da bi krizo rešili na miroljuben način, ne pa s spopadom z Rusijo. "To krizo želimo rešiti mirno. Nočemo se bojevati proti Rusom," je v spravljivem tonu ob prihodu v Pariz dejal Deščica.

EU na pomoč Ukrajini
Evropska komisija bo Ukrajini v prihodnjih dveh letih zagotovila 11 milijard evrov finančne pomoči, je na tiskovni konferenci v Bruslju napovedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

"To je sveženj, oblikovan za pomoč predani, vključujoči in reformno naravnani ukrajinski vladi," je povedal Barroso in dodal, da je prednostna naloga za EU prispevati k mirni rešitvi trenutne krize ob polnem spoštovanju mednarodnega prava. Dodal je, da bi se morala mednarodna skupnost združiti v pomoči Ukrajini pri stabilizaciji njenega gospodarstva in finančnega položaja.

Komisija bo svoj predlog pomoči predstavila še voditeljem držav članic Unije. Ti se bodo v četrtek zbrali na izrednem vrhu, ki bo posvečen razmeram v Ukrajini.

Opozicija za ostrostrelci?
Estonsko zunanje ministrstvo je potrdilo pristnost zvočnega posnetka, ki je danes prišel v javnost.

Na posnetku vodja estonske diplomacije Urmas Paet visoko zunanjepolitično predstavnico EU-ja Catherine Ashton seznanja z navedbami, da bi lahko za ostrostrelci, ki so streljali na protestnike in jih več deset ubili, stali prozahodni opozicijski voditelji.

"Tu (v Kijevu) so vse bolj prepričani, da za ostrostrelci ne stoji Janukovič, temveč nekdo iz nove koalicije," je dejal minister Ashtonovi v telefonskem pogovoru, ki je bil objavljen na portalu YouTube. V pogovoru, posnetem 26. februarja, je Paet dejal Ashtonovi, da so mu viri v Kijevu sporočili, da so "isti ostrostrelci streljali na ljudi na obeh straneh", tako na protestnike kot policiste.

Kot zelo skrb vzbujajoče je Paet ob tem označil dejstvo, da nova ukrajinska koalicija ne želi raziskati, kaj se je dejansko zgodilo. "Menim, da bi morali preiskati. Ne vem. Tega nisem vedela," je odgovorila Ashtonova.

Tiskovna predstavnica estonskega zunanjega ministra, Minna-Liina Lind, je potrdila pristnost posnetka, ob tem pa izrazila obžalovanje, da je posnetek postal javen. Poudarila je še, da "zavračajo trditve, da je Paet ocenjeval vpletenost opozicije v nasilje".

Ruske sile zasedle dve raketni oporišči
Medtem je na Krimu še vedno napeto. Ruske sile so delno zasedle dve ukrajinski raketni oporišči na Krimu - najprej so zasedli del oporišča v Evpatoriji, nato pa še del oporišča na polotoku Fiolent.

Predstavnik obrambnega ministrstva na Krimu je povedal, da poveljstvo in nadzorno središče v oporišču Evpatorija, kjer ni nameščenih raket, ostajata pod ukrajinskim nadzorom. Tudi drugo oporišče, ki je pri Sevastopolu, je po navedbah obrambnega ministrstva še vedno pod ukrajinskim nadzorom.

Ukrajinske oblasti so zaradi ruske grožnje okrepile varnostne ukrepe v jedrskih elektrarnah v državi. Ukrajinski veleposlanik Igor Prokopčuk je v pismu Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) navedel, da so poostrili fizično varovanje 15 delujočih reaktorjev v štirih jedrskih elektrarnah. Dodal je, da bi bile posledice morebitne uporabe vojaške sile v Ukrajini nepredvidljive.

Na MMC-ju razvoj dogodkov v Ukrajini, na Krimu in v mednarodni skupnosti spremljamo s posebno aplikacijo, kjer boste lahko izvedeli vse najnovejše informacije o dogajanju na terenu, spremljali dogajanja na družbenih omrežjih in slišali oz. videli poročila naših televizijskih in radijskih kolegov.