Na volitvah 8. novembra je zmagal Trump, ki je osvojil najmanj 290 od 270 potrebnih elektorskih glasov. Demokratska kandidatka Hillary Clinton je poraz priznala. Foto: Reuters
Na volitvah 8. novembra je zmagal Trump, ki je osvojil najmanj 290 od 270 potrebnih elektorskih glasov. Demokratska kandidatka Hillary Clinton je poraz priznala. Foto: Reuters
Trump je bil oster kritik elektorskega sistema, ki so ga očetje države zasnovali prav zaradi tega, da na volitvah ne zmaga tak kandidat kot on. Foto: Reuters
Najglasnejši proti sistemu so podporniki nekdanjega demokratskega predsedniškega kandidata Bernarda Sandersa. Foto: Reuters

Omenjeni elektorji so se namreč pridružili gibanju s peticijo, ki elektorje poziva, naj svojih glasov ne oddajo republikancu Donaldu Trumpu, ki je zmagal na volitvah 8. novembra. Osvojil je najmanj 290 od 270 potrebnih elektorskih glasov.

Najglasnejši proti sistemu pa so podporniki nekdanjega demokratskega predsedniškega kandidata Bernarda Sandersa, ki skušajo prepričati tudi republikanske kolege elektorje, da 19. decembra ne oddajo svojih glasov Trumpu. Ti demokratski elektorji ne želijo, da kolegi podprejo Clintonovo, ampak da oddajo glas komu tretjemu, in sicer zato, da diskreditirajo sistem in olajšajo njegovo ukinitev.

Svoj poraz je sicer že priznala demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton, administracija predsednika v odhajanju Baracka Obame pa že sodeluje s Trumpovo ekipo. Clintonova je sicer Trumpa premagala po osvojenem številu glasov volivcev — dobila bo približno dva milijona glasov volivcev več —, v ZDA pa so pomembni elektorski glasovi, ki jih predsedniški kandidat dobi z zmagami v posameznih zveznih državah.

Uradnih izidov ni v še treh državah
Kot poroča portal CNN, je več vrhunskih znanstvenikov s področja računalništva pozvalo Hillary Clinton, naj za volitve ključnih zveznih državah Wisconsin, Michigan (kjer še ni uradnih izidov) in Pesilvanija zahteva ponovno štetje vseh volilnih glasov. Znanstveniki menijo, da so odkrili dokaze, ki bi lahko nakazovali, da so bili glasovi v teh državah zmanipulirani.

Volilne nepravilnosti?
Med znanstveniki je tudi profesor s Centra za računalniške znanosti in družbi na univerzi v Michiganu J. Alex Halderman, ki verjame, da je zelo dvomljivo, da ima Clintonova slabši volilni izid v državah, kjer so imeli elektronske volilne stroje, kot v državah, kjer so volivci papirnate glasovnice oddajali v volilne skrinjice. V teh državah je po njegovih besedah Hillary Clinton osvojila za sedem odstotkov slabši izid.

Rok za zahtevo po ponovnem štetju glasovnic v Wisconsinu bo potekel v petek, v Pensilvaniji v ponedeljek, v Michiganu pa naslednjo sredo. Verjetnosti, da bi se Clintonova odločila za tak korak, pa skoraj da ni.

Pobude za spremembo elektorskega sistema
Med celotno predsedniško kampanjo je bil Trump oster kritik elektorskega sistema, ki so ga očetje države zasnovali ravno zaradi za to, da onemogočijo zmago predsedniškemu kandidatu, kot je sam. Torej, ki nima političnega ozadja in privoljenja vodstva ene od večjih strank. Vse do zmage Donalda Trumpa so na ameriških predsedniških volitvah zmagovali le tisti kandidati, ki so bili bolj ali manj v politični sredini in so se držali ustaljenih norm.

Trump je kljub zmagi še vedno kritik elektorskega sistema, saj meni, da bi zmagal tudi sicer, saj da bi imel pač bolj intenzivne predvolilne kampanje v državah, ki imajo večje število prebivalcev. Demokratska senatorka iz Kalifornije Barbara Boxer je vložila predlog zakona za odpravo elektorskega sistema, s čimer pa se republikanska večina v kongresu vsaj naslednji dve leti zanesljivo ne bo ukvarjala.

Simbolične kazni za elektorje 'odpadnike'
Obstaja tudi pobuda 11 zveznih držav, ki želijo sistem spremeniti tako, da elektorji na koncu volitev oddajo svoje glasove tistemu, ki je dobil več glasov volivcev po celotnih ZDA. Za uspeh te pobude je treba zbrati države, ki zaležejo skupaj za več kot polovico od 538 elektorjev. Omenjenih 11 držav jih ima "le" 165.

V zgodovini ZDA je bilo med elektorji že nekaj prebežnikov, ki niso upoštevali volje volivcev svoje države, vendar pa ima danes kar 29 zveznih držav posebne zakone, ki od elektorjev zahtevajo, da glasove oddajo zmagovalcu. Kazni so sicer nizke ali zgolj simbolične.