Ko so talibani leta 1996 prevzeli oblast, je Hekmatjar pobegnil v Iran, ki ga je izgnal leta 2002, leta 2003 pa ga je ameriško zunanje ministrstvo označilo za terorista. Leta 2016 je sklenil dogovor z afganistansko vlado. V devetdesetih letih je bil premier Afganistana. Foto: Reuters
Ko so talibani leta 1996 prevzeli oblast, je Hekmatjar pobegnil v Iran, ki ga je izgnal leta 2002, leta 2003 pa ga je ameriško zunanje ministrstvo označilo za terorista. Leta 2016 je sklenil dogovor z afganistansko vlado. V devetdesetih letih je bil premier Afganistana. Foto: Reuters
Napad v Kabulu
Ko bo dosežen mir s talibani, navzočnost tujih sil v Afganistanu ne bo več upravičena, je dejal Hekmatjar. Foto: Reuters

Hekmatjar, vodja uporniške skupine Hezb E Islami, je lani podpisal mirovni sporazum s predsednikom Ašrafom Ganijem, v Kabul pa se je vrnil po dveh desetletjih skrivanja. Njegova vrnitev naj bi utrdila njegov status kot nove pomembne sile na afganistanskem političnem prizorišču, poroča Reuters, BBC pa poroča, da je dogodek simboličen, saj je bil Hekmatjar eden izmed pomembnejših vodij mudžahedinov v boju proti sovjetski okupaciji Afganistana.

Na slavnosti v predsedniški palači je pozval k miru s talibani, njegovimi nekdanjimi zavezniki, ki jih je imenoval "bratje", kritičen pa je bil do vlade narodne enotnosti, ki uživa podporo Zahoda. Ta "ne deluje", je dejal, bodisi Gani bodisi Abdulah Abdulah, ki vodita vlado, pa bi moral odstopiti. Zase je sicer dejal, da ga ne zanimajo uradni položaji.

"Ko bo mir, ne bo več tujih sil"
Hekmatjar se je predstavil kot posrednik, ki bi lahko dosegel mir v državi, zaradi česar navzočnost tujih sil v Afganistanu ne bi bila več upravičena. Za mir s talibani, ki bi ga dosegli s pogajanji, so si prizadevali tudi predsednik Gani in ZDA, a talibani so v zadnjih letih okrepili svojo moč, v državi pa v spopadih vsako leto umre več tisoč ljudi. Hekmatjar je dejal, da je zanj najpomembneje, da se konča vojna in da se država reši iz krize, sosednja Pakistan in Iran pa je pozval, naj se ne vmešavata.

Dejal je tudi, da je sprejel ustavo, ki je nastala po napadu ZDA na Afganistan leta 2001, a da jo želi spremeniti, dodal pa je, da parlamentarni sistem ni primeren za Afganistan.

Medtem ko so ZDA pozdravile dogovor vlade s Hekmatjarjem, saj bi ta lahko vodil v dogovor s talibani, pa ti niso pokazali pripravljenosti na sprejetje dogovora z nekdanjim vojskovodjo. Do dogovora s Hekmatjarjem pa so močne kritične organizacije za človekove pravice, saj menijo, da utrjuje kulturo nekaznovanosti, ki političnim veljakom omogoča, da se izognejo kazni za hude zlorabe.

Hekmatjarja so v Kabulu sprejeli z mešanimi občutki. Njegove sile so namreč v državljanski vojni v devetdesetih letih neusmiljeno bombardirale mesto. Danes sicer pravi, da se odreka nasilju. Sporazum z vlado leta 2016 med drugim predvideva sodno imuniteto za zločine iz preteklosti za Hekmatjarja.