Urad meni, da obstaja možnost, da bi našli še živeče zločince iz časa nacizma. Tega delovnega področja smo se lotili na novo, je v Ludwigsburgu v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg o iskanju nacistov v omenjenih treh deželah povedal vodja urada Kurt Schrimm.
"Zagotovo vem, da so v Sloveniji na voljo spisi," pravi 61-letni Schrimm, ki želi s sodelavci v iskanje storilcev vključiti vse države, ki so bile udeležene v 2. svetovni vojni. Sledile naj bi baltske države, sicer pa urad trenutno preučuje spise iz Čila in Belorusije, poroča Focus Online.
Potrebno aktivno iskanje
Po desetletju delovanja vrhovni tožilec Schrimm meni, da mora tudi sam aktivno v tujini iskati zadevne spise. "Časi, ko so z nami po začetnem sumu v stik stopili očividci, so mimo. Sedaj od zunaj ne pride praktično nič. Sami moramo postati aktivni in zato se sami obračamo na različne arhive," je povedal.
Na starem pokopališču bolnišnice v mestu Hall na avstrijskem Tirolskem so odkrili posmrtne ostanke kakih 220 ljudi, najverjetneje žrtev nacističnih zločinov iz 2. svetovne vojne, ki so bili pokopani med letoma 1942 in 1945. Na pokopališču, ki pripada psihiatričnemu oddelku deželne bolnišnice, so nedavno začeli izkopavanja, ker naj bi tam zgradili novo poslopje. Grobišče naj bi preučila posebna strokovna komisija, ki naj bi tudi identificirala mrtve. Iz bolnišnice so sporočili, da gre najverjetneje vsaj delno za žrtve nacističnega programa evtanazije. V okviru tega programa so namreč nacisti po ocenah zgodovinarjev od leta 1933 ubili več kot 200.000 fizično bolnih in duševno motenih ljudi.
Pri iskanju spisov bo zelo pomembna podpora nemških predstavništev v tujini. "Pogosto so tamkajšnji predstavniki odlično seznanjeni in nam dajejo pomembne napotke glede arhivov, za katere niti ne vemo, da obstajajo," je dejal Schrimm.
Možnost, da bi ujeli še kakega znanega zločinca iz časa nacizma, pa je po mnenju lovca na naciste majhna. "Naš cilj je sicer kazenski pregon in obsodba storilcev. Vendar je naša naloga tudi obdelava in razjasnitev primerov."
Pripravili dokumentacijo za tožbo Demjanjuka
Tak primer je bil domnevni nacistični krvnik Ivan "John" Demjanjuk, ki mu sodijo v Münchnu zaradi pomoči pri poboju najmanj 29.000 Judov v poljskem koncentracijskem taborišču Sobibor, kjer je bil paznik. Schrimmu in njegovim sodelavcem je pred dvema letoma uspelo pripraviti dokumentacijo za tožbo proti Demjanjuku, ki je obtožen vpletenosti v poboj več deset tisoč Judov med drugo svetovno vojno.
"Če bo Demjanjuk obsojen, mora odločiti sodišče. Mi smo se ukvarjali s takratnimi dogodki, ki se jih ne sme podcenjevati. Sestavili smo seznam 20.000 žrtev," je zatrdil Schrimm.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje