Vstop v koalicijo je podprlo 66,02 odstotka članov stranke, je sporočilo vodstvo stranke. Člani SPD-ja so o vstopu stranke v veliko koalicijo glasovali do petka po pošti. Skupno je glasove oddalo 378.437 članov stranke. Pravico do glasovanja je imelo sicer 463.722 članov SPD-ja. Volilna udeležba je bila tako 78,39-odstotna. Vstop v veliko koalicijo je podprlo 239.604 članov SPD-ja, proti jih je bilo 123.329. Skupno je glasovanje socialdemokratov stalo 1,5 milijona evrov.

Vršilec dolžnosti predsednika SPD-ja Olaf Scholz je dejal, da je bila udeležba članov in članic na glasovanju "zelo, zelo visoka". V prvem odzivu je še dejal, da podpora SPD-ja veliki koaliciji stranki daje tudi moč za lastno prenovo. V razpravi o tem bodo po njegovih besedah sodelovali tudi kritiki velike koalicije.

Napovedal je še, da bo stranka v prihodnjih dneh, kot je bilo načrtovano, oblikovala seznam svojih ministrov. Na njem naj bi bila polovica ministric in polovica ministrov. Med njimi naj bi bili po besedah Scholza nekateri, ki so že ministri, nekaj naj bi jih bilo tudi povsem novih. Scholz sam bo predvidoma prevzel finančno ministrstvo in položaj podpredsednika vlade.

CSU odločitev pohvalil, gospodarstveniki in predsednik zadovoljni
Vodja Krščansko-socialne unije (CSU) Horst Seehofer je odločitev članstva SPD-ja pohvalil in ocenil, da prinaša nove možnosti za napredek Nemčije. "Zdaj imamo vse možnosti za nadaljnjo prenovo Nemčije in novo družbeno povezanost," je ocenil.

Izid glasovanja je pozdravil tudi nekdanji predsednik SPD-ja Martin Schulz. Kot je ocenil, lahko vstop SPD-ja v koalicijo Nemčijo in Evropo popelje naprej, stranko pa okrepi.

Vodja skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), največje opozicijske stranke v parlamentu, Alice Wendel je v odzivu na glasovanje članstva SPD-ja poudarila, da bo "račun izstavljen najpozneje leta 2021".

Nemški gospodarstveniki so medtem izrazili zadovoljstvo nad razpletom, a poudarili, da mora nova vlada čim prej začeti delo. "Vlada in parlament morata pri uresničevanju koalicijske pogodbe v ospredje postaviti prihodnje investicije in spodbudo inovacijam ter se izogibati novim obremenitvam za državljane in podjetja," je dejal predsednik Združenja nemške industrije Dieter Kempf. Predsednik nemške trgovinske zbornice Eric Schweitzer pa je opozoril, da koalicijski sporazum mnogim podjetjem prinaša nepotrebna bremena.

"Konec obdobja negotovosti je dober za državo," je odločitev SPD-ja pozdravil tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier in napovedal, da bo spodnjemu domu parlamenta v ponedeljek predlagal izvolitev Merklove na mesto kanclerka. Vloga predsednika v Nemčiji je sicer večinoma ceremonialna.

Pozitivni odzivi iz Evrope
Iz Evrope medtem prihajajo odzivi na odločitev članstva SPD-ja. "To je dobra novica za Evropo. Francija in Nemčija bosta v prihodnjih dneh začeli sodelovanje, katerega cilj je oblikovanje novih pobud za izboljšanje evropskega projekta," so sporočili iz urada francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je pozdravil strankino "odgovorno in odločilno glasovanje". Kot je sporočil, je Nemčija zdaj pripravljena na sodelovanje za močnejšo Evropo.

V podmladku razočarani
Socialdemokrati so bili razdeljeni med vodstvom stranke, ki je vstop v novo koalicijo kljub zelo katastrofalnemu izidu na volitvah podpiralo, in radikalnejšim podmladkom stranke, ki je temu nasprotoval. Predsednik podmladka in odločen nasprotnik nove nemške velike koalicije Kevin Kühnert je izrazil razočaranje nad izidom glasovanja. "Nastopili smo, da bi zmagali. Zatorej najprej: Razočaranje. Kritika veliki koaliciji ostaja," je med drugim na Twitterju zapisal Kühnert. Dodal je, da trajne prenove stranke ne bo brez njenega podmladka.

Z glasovanjem se tako končuje petmesečno čakanje na novo vlado po parlamentarnih volitvah septembra lani, poroča BBC.

Angela Merkel, ki je novembra neuspešno skušala oblikovati koalicijo z liberalci (FPD) in Zelenimi, je na položaju že 12 let, spopada pa se s številnimi izzivi, tudi z močnim nasprotovanjem protipriseljenskega in protiislamskega AfD-ja, ki mu je uspelo priti v zvezni parlament.

Nova vlada bi lahko prisegla sredi marca, poroča Reuters.