Evropska unija sicer ponavlja, da je katalonsko vprašanje notranja zadeva Španije in tako Madrid kot Barcelono poziva k dialogu, a v Bruslju pozorno in z zaskrbljenostjo spremljajo dogodke. O tem sta se konec tedna posvetovala tudi nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Čeprav to vprašanje ni na uradnem dnevnem redu, bo po pričakovanjih tako ali drugače odmevalo tudi ob zasedanju finančnih ministrov evrskega območja in EU-ja, ki se začenja v Luksemburgu. Španija je namreč četrto največje gospodarstvo v EU-ju.

Prezgodaj za oceno gospodarskih posledic
Kot je za Radio Slovenija poročala Erika Štular, nihče še noče ocenjevati gospodarskih posledic za Španijo ali celo za vso Evropo, neznank je preprosto še preveč. Poleg tega javne izjave lahko vnašajo dodatno nestabilnost, ki si je v EU-ju ne želijo.

Podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis je pred dnevi tako dejal, da je treba to vprašanje rešiti z dialogom in da ne pripravljajo nobenih ocen o gospodarskih posledicah.

Odziv finančnih trgov
Finančni trgi pa se odzivajo. Španski indeksi so po referendumu o neodvisnosti Katalonije padli, obrestne mere za državo so zrasle. Analitiki opozarjajo na negativne posledice politične nestabilnosti na gospodarstvo.

Finančni analitik Ignacio Cantos je pojasnil, da lahko odločitev podjetij, da odložijo načrtovane naložbe, vpliva na špansko gospodarstvo in na španski bruto družbeni proizvod. Druga kratkoročna posledica je lahko dvig obrestnih mer in s tem podražitev zadolževanja za državo, je še dodal Cantos.

Podobno menijo v bonitetnih agencijah. Fitch in Standard and Poor's sta posvarila pred možnostjo znižanja bonitetne ocene Katalonije, češ da bi zaostrovanje med Madridom in Barcelono lahko vodilo v negotovost glede poravnanja katalonskih dolgov.

Podjetja v strahu in pod pritiskom
Nekatera podjetja že ukrepajo, bodisi zaradi dejanskih bojazni pred morebitnimi ukrepi v primeru zaostrovanja, kot so kapitalske omejitve, bodisi zaradi pritiska na katalonske oblasti. Banki Sabadel in CaixaBank sta že napovedali selitev sedežev iz Katalonije v mesta zunaj avtonomne pokrajine, o tem naj bi razpravljali tudi v nekaterih drugih podjetjih, na primer s infrastrukturni družbi Abertis.

Španska vlada je to spodbudila s poenostavitvijo pravil. Krizne načrte po pisanju poslovnih časopisov pripravljajo tudi številne tuje družbe, ki imajo tovarne ali sedeže za Španijo v Kataloniji, Lidl, Mediammarkt, Seat s tovarnami, je še poročala Erika Štular.