Južni Sudan bo 9. julija letos postal najmlajša država na svetu. Bo njeno rojstvo krvavo? Foto: EPA
Južni Sudan bo 9. julija letos postal najmlajša država na svetu. Bo njeno rojstvo krvavo? Foto: EPA

Sever in jug Sudana sta bila vpletena v državljansko vojno večino let od leta 1955. Konflikt, ki so ga podžigale različne etničnosti, ideologija, vera in žeja po nafti, je zahteval najmanj dva milijona življenj ter destabiliziral večino regije. Južni Sudanci so januarja na referendumu, ki jim je bil obljubljen v okviru mirovnega dogovora leta 2005, s katerim se je končala državljanska vojna, izbrali odcepitev od severa.

Nov osnutek ustave Južnega Sudana, ki naj bi bil sprejet 9. julija, ko bo regija postala neodvisna, predsedniku Salvi Kiiru podeljuje nov štiriletni mandat, a ne določa omejitve mandatov, kar je ujezilo opozicijo.

Začasna ustava Sudana, utemeljena na mirovnem dogovoru leta 2005, je določila petletni predsedniški mandat in omejitev na dva mandata. Kiir je nov mandat osvojil na volitvah aprila lani.

Osnutek ustave si prilašča tudi Abdžej, sporno, z nafto bogato pokrajino, ki si jo lastita tako sever kot jug, spor zaradi nje pa bi lahko popeljal Sudan nazaj v državljansko vojno.

Osnutek sprejet brez opozicije
Osnutek, poimenovan tranzicijska ustava, naj bi ratificiral parlament in bo opravljal vlogo začasne ustave od neodvisnosti do oblikovanja trajne ustave. Nekatere točke ustave so močno ujezile voditelje opozicije, ki so jih označili celo za izdajo.

"Sprejeli naj bi le nekaj manjših sprememb v začasni ustavi, a so napisali novo ustavo /…/, o kateri naj bi se odločalo na ustavni konferenci," je opozicijski voditelj Lam Akol opozoril, da je največja stranka na jugu Sudana Ljudsko gibanje za osvoboditev Sudana (SPLM) obljubila konferenco, na kateri naj bi sprejeli dokončno ustavo.

"Rekli so, da bodo odstranili le odvečni jezik, a so določili predsedniški mandat, ne da bi omenili omejitve," dodaja Akol.

Opozicija in civilna družba bosta sooblikovali trajno ustavo
Podobne strahove delijo tudi radikalnejše opozicijske skupine, najmanj sedem se jih bori proti polavtonomni oblasti na jugu Sudana, za katero trdijo, da služi le svojim interesom ter ignorira manjšinska plemena in podeželske skupnosti v nerazviti regiji.

"Nobenega revizijskega procesa, ki bi kar koli spremenil, ne bo, opozicija in civilna družba ne bosta mogli narediti sprememb," se huduje Bol Gatkouth, predstavnik ene izmed uporniških skupin.

Vlada zatrjuje, da bodo o trajni ustavi pravično razpravljali na konferenci, ki naj bi med drugim vključevala opozicijske stranke in civilno družbo.

"Vprašanje Abdžeja še ni razrešeno"
V sporni mejni pokrajini Abdžej naj bi potekal vzporeden referendum ob tistem o odcepitvi, a tega ni bilo, pogajanja o prihodnosti pokrajine pa so zastala. Tako sever kot jug na območju zbirata vojaške sile in jih oborožujeta.

NCP, vladajoča stranka na severu Sudana, pravi, da so ozemeljske trditve po Abdžeju v ustavi juga nepomembne in da jug svojih zahtev ne bo mogel uresničiti. "Vprašanje Abdžeja še ni razrešeno," je sporočil član NCP-ja Rabie Abdelati. V okolici istoimenskega glavnega mesta pokrajine Abdžej so na začetku marca že izbruhnili spopadi med severnim in južnim Sudanom, v katerih je umrlo okoli 100 ljudi.

Sever in jug Sudana sta bila vpletena v državljansko vojno večino let od leta 1955. Konflikt, ki so ga podžigale različne etničnosti, ideologija, vera in žeja po nafti, je zahteval najmanj dva milijona življenj ter destabiliziral večino regije. Južni Sudanci so januarja na referendumu, ki jim je bil obljubljen v okviru mirovnega dogovora leta 2005, s katerim se je končala državljanska vojna, izbrali odcepitev od severa.