Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.3 od 23 glasov Ocenite to novico!
Aleksander M. Semjonov
Aleksander M. Semjonov je bil gost konference Misliti o revoluciji: 100 let pozneje, ki jo je organiziral Inštitut za novejšo zgodovino. Foto: RTV SLO
       Mislim, da je pomanjkanje zgodovinske refleksije uradne Moskve posledica tega, da je revolucija dvoumna, pomeni politične spremembe in družbene nemire. Trenutna uradna politika Ruske federacije pa je bolj kot ne konservativna. Slavi ohranjanje političnega reda, ni naklonjena družbenim spremembam in pomanjkanje spominjanja revolucije je po mojem mnenju posledica tega.       
 Aleksander M. Semjonov
       Praznovanja v pozni Sovjetski zvezi so bila zelo formalistična. Ljudje so uživali prost dan in pogosto je bil to zadnji dan pred zimo, ko so še šli do svojih dač in pobrali še zadnje pridelke. Zelo malo ljudi se je zavedalo pomena dogodka.       
 Aleksander M. Semjonov
100. obletnica oktobrske revolucije, razstava Energija sanj v moskovskem državnem zgodovinskem muzeju
Semjonov pravi, da se v muzejih veliko dogaja, veliko je tudi simpozijev, da pa na državni ravni ni bilo pričakovati uradnega zaznamovanja 100. obletnice oktobrske revolucije. Foto: EPA
       Mislim, da bi morali še intenzivneje oktobrsko revolucijo obravnavati v kontekstu prve svetovne vojne, saj je bil propad ruskega carstva skupaj s februarsko in oktobrsko revolucijo del dogajanja, povezanega z vojno. Ozračje, ki ga je ustvarila vojna, je v več pogledih pogojevalo določene posebnosti politike v Petrogradu in do zdaj še vedno nismo prve svetovne vojne dovolj vključili v zgodbo o revoluciji in predvsem o tem, kako se je razvijala politika.       
 Aleksander M. Semjonov
       Ruske zgodovinarje – pa tudi druge – še vedo bremeni nedostopnost arhivov, povezanih s Kominterno. Kominterno je nov režim začel nemudoma uporabljati za vohunske namene, vendar pa je v skladu z ruskim zakonom vse, kar se dotika obveščevalne dejavnosti, v teoriji zaprto in nedostopno za vse čase.       
 Aleksander M. Semjonov
Vladimir Iljič lenin in Josip V. Stalin, 1919
Kmalu po smrti je Lenin postal mit, predstave o Sovjetski zvezi pa je najbolj dokončno oblikovala zavest o strahovladi dobe J. Stalina. Foto: Wikipedia
       Boljševiki so objavili tajne pogodbe in tako revolucionirali mednarodne odnose. Ljudje v Indiji so tedaj lahko pomislili: to je popolnoma nova doba, doba preglednosti. In tudi mi smo dediči tega pogleda na diplomacijo: ne maramo diplomacije za zaprtimi vrati, želimo, da javno mnenje oblikuje mednarodne odnose ... in to je tudi del dediščine oktobrske revolucije.       
 Aleksander M. Semjonov
       Nikakor ne zatrjujem, da potrebujemo utopijo in njeno realizacijo v eni državi, vseeno pa menim, da se lahko česa naučimo od te medvojne ere, ko se je razmišljalo o alternativah, zaradi česar je politika tudi bila bolj vitalna.       
 Aleksander M. Semjonov

Dodaj v

Ob koncu SZ je bil 7. november le še dan, ko si šel zadnjič v letu v dačo

Intervju z ruskim zgodovinarjem Aleksandrom M. Semjonovom
7. november 2017 ob 07:11
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kako so v Rusiji odpravili 7. november kot praznik, kateri so neraziskani vidiki oktobrske revolucije, kje lahko vidimo dediščino Rdečega oktobra … O tem smo govorili z ruskim zgodovinarjem Aleksandrom Semjonovom.

"Za 7. november je predvidena vojaška parada na Rdečem trgu, vendar pa je to povezano s 76. obletnico vojaške parade leta 1941." To je bil odgovor, ki smo ga prejeli na vprašanje ruskim televizijskim postajam, ali za 7. november, na dan 100. obletnice oktobrske revolucije, načrtujejo novinarsko pokrivanje kakršnih koli državniških dogodkov. Očitno je oktobrska revolucija res postala 'opomba', kot je v članku za revijo The Wire nedavno zapisala Sudha Rajagopalan, zgodovinarka in doktorandka Alexandra Rabinowitcha, avtorja po sodbi mnogih najbolj temeljite študije oktobrske revolucije Boljševiki prihajajo na oblast, ki je v slovenskem prevodu ravnokar izšla pri založbi Sophia. Mit o Rdečem oktobru, da v Rusiji nikomur več ne služi. 7. november je kot praznik odpravljen že od leta 1996 in v Rusiji se ljudje zanimajo kvečjemu za teorije zarote, povezane z oktobrsko revolucijo, ki naj bi torej seveda bila delo britanskih in nemških tajnih agentov.

Na ta odnos do oktobrske revolucije je opozoril eden izmed predavateljev na nedavni mednarodni konferenci Misliti o revoluciji: 100 let pozneje na Inštitutu za novejšo zgodovino, Aleksander M. Semjonov. Semjonov predava v Sankt Peterburgu, v mestu, kjer se je vse skupaj začelo, v katerem pa je bilo pozneje veliko teže živeti kot v Moskvi. Kot mi po intervjuju med klepetom navrže: V Moskvi se je bilo laže prihuliti ali skriti, tedanji Leningrad pa so med političnimi čistkami res temeljito 'očistili'. Moskva se mu danes sicer zdi preveč hektična, tam da ne bi mogel živeti in delati. Dodam, da se je meni zdela nenavadno kičasta, kot da bi na posameznih delih mesta celo leto imeli božično okrasje. Ob tem Semjonov pripomni, da ne smemo podcenjevati komercialne plati državnih praznikov. Govori o odpravi praznika na dan oktobrske revolucije in o njegovi zamenjavi, novem prazniku narodne enotnosti 4. novembra: "Ljudje mislijo, da gre le za zgodovino in politične dosežke, ampak v resnici je tudi ta dimenzija pomembna. Pomembno je bilo, da jeseni ohranimo en praznični dan."

Najprej me zanima, kaj se trenutno v zvezi s skorajšnjo 100. obletnico oktobrske revolucije dogaja v Rusiji. In zakaj ni predvidena nobena državniška proslavitev tega dne kljub zgodovinskemu pomenu?
Če se udeležujete zgodovinskih konferenc in ste del tega sveta, bi lahko dobili vtis, da poteka veliko slavljenje 100. obletnice oktobrske revolucije, nekoč imenovane velika oktobrska socialistična revolucija. Vendar je to zavajajoče. Rekel bi, da smo priča pomanjkanju refleksije, če že ne slavljenja tega, kar se je zgodilo pred 100 leti.

V muzejih so razstave in konference tudi na več krajih, vendar pa ni nobenega velikega uradnega programa; denimo, nobenih spomenikov ne bodo postavljali, in to je skromno dogajanje, še posebej, če ga primerjate s tem, kako so zaznamovali 100. obletnico (začetka op. P. B.) prve svetovne vojne. Postavljali so spomenike, potekale so konference, veliko je bilo uradnega programa.

Mislim, da je pomanjkanje zgodovinske refleksije uradne Moskve posledica tega, da je revolucija dvoumna, pomeni politične spremembe in družbene nemire. Trenutna uradna politika Ruske federacije pa je bolj kot ne konservativna. Slavi ohranjanje političnega reda, ni naklonjena družbenim spremembam in pomanjkanje proslavljanja revolucije je po mojem mnenju posledica tega.

Naslednji pomemben element pa je Ruska pravoslavna cerkev, ki je zelo negativno nastrojena do leta 1917. Ruska pravoslavna cerkev pa je dandanes pomemben političen akter in ima veliko vlogo v tem dušenju pomena stoletnice.

Je morda Vladimir Putin kadar koli povedal svoje mnenje o oktobrski revoluciji?
Ne vem, ali je kdaj o tem govoril neposredno. Vemo, da je Putin obsodil propad Sovjetske zveze kot geopolitično katastrofo, konec Sovjetske zveze ima za tragedijo, obenem pa ni nikoli omenjal oktobrske revolucije kot temeljnega kamna sovjetskega režima. To je paradoksalno. Putinovo politično razmišljanje je konservativno in je uperjeno proti revolucijam. Ampak v tem ni osamljen. Po vsem svetu se širi konservativni konsenz. Razširjena je ocena, da smo v 20. stoletju veliko eksperimentirali, da se moramo ustaviti, da se ne smemo zanašati na domišljijo, ampak preprosto pustiti stvari takšne, kot so.

Vi se vseeno še spomnite praznovanj revolucije v Sovjetski zvezi. Kakšen je bil razvoj tega praznovanja?
Sovjetski režim je bil utemeljen na legitimnosti revolucije. In zanimivo je, kako je bil skozi obstoj Sovjetske zveze na neki način udušen ta revolucionarni vidik. Vse skupaj se je 'skrčilo' na neke vrste simbolno legitimacijo. Vsaka revolucija je anarhična, neuradna in usmerjena proti režimu. In ironija Sovjetske zveze je, da je skozi svoj 70-letni obstoj iz revolucije naredila neki simbolni dogodek, ki legitimira režim.

Praznovanja v pozni Sovjetski zvezi so bila zelo formalistična. Ljudje so uživali prost dan in pogosto je bil to zadnji dan pred zimo, ko so še šli do svojih dač in pobrali še zadnje pridelke. Zelo malo ljudi se je zavedalo pomena dogodka. Vseeno je treba poudariti, in to je tudi ključno za razumevanje Gorbačova in njegove perestrojke, da se je sovjetski režim vedno skliceval na oktobrsko revolucijo in da je Gorbačov, vsemu svojemu pragmatizmu navkljub, svoje reforme in spremembe Sovjetske zveze legitimiral v sklicu na oktobrsko revolucijo.

Potem je seveda prišel propad Sovjetske zveze in prišla so devetdeseta in prišla je ideja, da bi iz 7. novembra naredili dan narodne sprave in bi skupaj privedli vse tiste antiboljševike, ki so pristali v emigraciji, tiste, ki so se borili proti boljševikom, in tiste, ki so ostali v Sovjetski zvezi in se tudi niso sprijaznili z režimom. Na koncu so 7. november kot praznik odpravili in kot nov praznik izbrali 4. november. To je zdaj dan narodne enotnosti, zgodovinska referenca zanj pa je izgon poljske in litovske vojske iz središča Moskve, torej iz Kremlja. Tako se je zgodila zamenjava kritične revolucionarne kulture in sovjetske dediščine z novo, ki v središče postavlja narod, nacionalno politiko in nacionalno zgodovino. Datumi iz nacionalne zgodovine so zdaj pomembnejši o datumov, ki pomenijo spremembe.

Tu ste gost zgodovinske konference in omenili ste že številnost konferenc, posvečenih rdečemu oktobru. Kot zanimiv premik v historiografiji oktobrske revolucije v zadnjih letih se omenja, denimo, to, da se februarska in oktobrska revolucija vedno pogosteje obravnavata skupaj in kot del kompleksnega večletnega procesa, vedno bolj se potiska v ozadje mit o zavzetju Zimskega dvorca kot bistvenem dogodku, ki je bil v resnici le malo opazen in vsega naveličana garda ga niti ni skušala preprečiti … Kateri pa so po vašem mnenju premalo raziskani vidiki oktobrske revolucije?
Mislim, da bi morali še intenzivneje oktobrsko revolucijo obravnavati v kontekstu prve svetovne vojne, saj je bil propad ruskega carstva skupaj s februarsko in oktobrsko revolucijo del dogajanja, povezanega z vojno. Ozračje, ki ga je ustvarila vojna, je v več pogledih pogojevala določene posebnosti politike v Petrogradu in do zdaj še vedno nismo prve svetovne vojne dovolj vključili v zgodbo o revoluciji in predvsem o tem, kako se je razvijala politika.

Pomembno bi bilo okrepiti tudi primerjalne študije. Vojno sta na neki način sklenila Versajska pogodba in nastanek Društva narodov in oblikoval se je nov politični sistem. Vendar pa je obstajal tekmec, in ta je prihajal iz Rusije. Nova Rusija in pa Kominterna sta bila vzporeden in konkurenčen univerzum. To je tudi pomembno.

In tretji vidik je spopad ali pa trk ideologij. Obstajalo je več različnih idej o prihodnosti, in to je tudi bilo razlog za to, da je politika bila vitalna. Če z vso previdnostjo primerjamo obdobje med svetovnima vojnama s sedanjim svetom, vidimo, da danes ljudje pogrešajo alternative, pogrešajo alternativne ideje za prihodnost. Zakaj le? Ker obstaja neke vrste liberalni konsenz. Nikakor ne zatrjujem, da potrebujemo utopijo in njeno realizacijo v eni državi, vseeno pa menim, da se lahko česa naučimo od te medvojne ere, ko se je razmišljalo o alternativah, zaradi česar je politika tudi bila vitalnejša.

Zdi se tudi, da je bilo veliko knjig o oktobru napisanih na Zahodu, veliko manj pa je ruskih izdaj. Ali pa gre zgolj za lažni videz, ki nastane ob spremljanju zahodnega tiska?
V resnici je bilo izdanih kar nekaj knjig. Med zanimivejšimi se mi zdi študija o Kerenskem v letu 1917 (Aleksander Kerenski je bil ministrski predsednik začasne meščanske vlade med 21. 7. 1917 in oktobrsko revolucijo, predtem pa po februarski revoluciji že minister v vladi ministrskega predsednika kneza Georgija Lvova, op. P. B.). Tu je zelo zanimivo, kako so politiki posnemali slog predhodnikov in kako so se razvijali pravi kulti posameznih politikov. Tudi boljševiki so posnemali slog nekaterih predhodnikov.

Če vas smem prekiniti, Kerenski je sam poskušal oblikovati svoj kult, s svojim nastopaštvom, dramatičnimi nastopi …
Zagotovo, in nastal je pravi kult Kerenskega, ki ga pozneje nadomesti kult Trockega. Trockega so seveda pod Stalinom eliminirali iz zgodovine, ampak je precej zavestno igral junaka revolucije.

Ruske zgodovinarje – pa tudi druge – pa še vedo bremeni nedostopnost arhivov, povezanih s Kominterno. Kominterno je nov režim začel nemudoma uporabljati za vohunske namene, vendar pa je v skladu z ruskim zakonom vse, kar se dotika obveščevalne dejavnosti, v teoriji zaprto in nedostopno za vse čase.

Uradni kult je bil seveda Leninov. Razvijati so ga začeli še, ko je bil živ, in sicer zelo verjetno proti njegovi volji. Kot piše tudi Orlando Figes v Tragediji ljudstva, je kult Lenina spominjal na starodavno čaščenje božanskega carja in režiserji Leninovega kulta naj bi ustvarili neko mešanico "kmečkega krščanstva in poganskega mita, ki je v zavesti ljudi od nekdaj povezoval revolucijo z iskanjem resnice in pravice". Simbolni vrhunec kulta je bil mavzolej, v katerem so Lenina kot nekakšnega faraona pokopali kljub nasprotovanju in pomislekom mnogih, tudi njegove žene Nadežde Krupske. Ta je celo v odprtem pismu v Pravdi predlagala, da naj Lenina raje častijo z dobrimi deli kot pa s spomeniki. To ustvarjanje kulta ji ni bilo pogodu. Kako pa se spreminjajo predstave o Leninu v Rusiji?
Prevladujoča predstava o Leninu izhaja iz stalinizma. Lenin kot moder mož, ki ni nikoli samokritičen, državnik … To ne ustreza resnici. Lenin je bil zelo zanimiva oseba, delal je tudi napake, se jih zavedal in jih tudi priznal. Lenin je uradno priznal svoje napake, denimo bojkot volitev v prvo in drugo dumo.

Pogosto pozabljamo na to, da je bil Lenin prepričan internacionalist in da je tudi v Rusijo prinesel ideale, ki so bili v svojem bistvu mednarodni, boljševiki pa so jim nato dali določen 'ruski odtenek'. Ampak v glavnem je šlo za ideje, za katere so se bojevali tudi drugje v Evropi: za boj za demokracijo, za spremembo, za ustvarjanje alternativnega družbenega sistema. Tako da tudi če vam Lenin ni všeč, morate priznati, da je bil del gibanja, ki je prineslo trenutek konvergence, ko je Rusija ujela svetovne procese. To denimo današnji Leninovi dediči, ruska boljševistična stranka, zanikajo. Trdijo, da je bil nacionalna figura, da ni imel nič s svetom. Ampak v resnici sta Lenin in oktobrska revolucija zanimiva, ker sta del svetovne slike: svetovne vojne, vala družbenih nemirov, boja za socialno pravičnost.

Ali je kljub razširjenemu odporu do zaznamovanja obletnic oktobrske revolucije vseeno mogoče kje v sodobni Rusiji odkriti dediščino revolucije?
Vprašanje zgodovinske dediščine oktobrske revolucije je sporno in je vedno odvisno od prepričanja tistega, ki kaj izreka. Za dediščino imamo lahko gospodarsko zaostalost, ki jo je Rusija poskušala na hitro odpraviti v devetdesetih in s katero se še vedno bojujemo. Dediščina je tudi posebna podoba ruskih mest in njihova struktura.

Politična dediščina sta gotovo federalizem in državna politika do različnih narodnosti, čeprav se pojavljajo glasovi, ki ga želijo odpraviti, saj naj bi pod vprašaj postavljal enotnost Rusije. Vendar pa so vseeno še vedno močni tudi zagovorniki federativnega sistema, saj v njem vidijo sredstvo za ohranjanje enotnosti v večetnični državi.

Je pa revolucija oziroma politika boljševikov neposredno po njej vplivala na razvoj mednarodnih odnosov. Menda naj bi Leninov odlok o miru (odloka o miru in o zemlji sta prva ukrepa boljševiške oblasti in Lenin ju je razglasil dan po revoluciji) celo vplival na znamenitih 14 točk ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona, ki so bile temelj za mirovna pogajanja in obenem naj bi omogočila zanesljivejši mehanizem mirnega urejanja sporov in ohranjanja miru.
Gotovo. Boljševiki so objavili tajne pogodbe in tako revolucionirali mednarodne odnose. Ljudje v Indiji so tedaj lahko pomislili: to je popolnoma nova doba, doba preglednosti. In tudi mi smo dediči tega pogleda na diplomacijo: ne maramo diplomacije za zaprtimi vrati, želimo, da javno mnenje oblikuje mednarodne odnose ... in to je tudi del dediščine oktobrske revolucije.

Lahko govorimo še o enem sklopu posledic oktobrske revolucije za dogajanje v mednarodni politiki. Vodila je - seveda ni bil ekskluzivni dejavnik - do zavezništev v drugi svetovni vojni in potem tudi do nove ureditve mednarodne skupnosti, skupaj s ključno organizacijo Združenih narodov in njegovim ključnim organom Varnostnim svetom.

Kot posledico lahko omenimo tudi delegitimizacijo levo usmerjene politike zaradi stalinizma, obenem pa je treba opozoriti, da ravno danes potrebujem dobro levo usmerjeno, potrebujemo politiko, ki kritično razmišlja o zadevah, glede katerih naj bi obstajalo soglasje, potrebujemo dobro socialno politiko, in to je tudi zgodovinska dediščina oktobra 1917.

Večkrat se pojavljajo primerjave razvoja francoske revolucije in dogajanja, ki ga vedno pogosteje označujejo kot veliko rusko revolucijo, torej sosledja dogajanja od februarske revolucije pa do stalinizma. Kako verodostojne so takšne primerjave?
Pomembno je vedeti, da so boljševiki sami razmišljali o svojem delu kot o nadaljevanju francoske revolucije. Hkrati so se navezovali na evropsko demokratično tradicijo, vse to pa so kombinirali z določenimi ruskimi posebnostmi, to je z brezobzirnimi in brutalnimi metodami. Boljševiki niso verjeli v volitve, niso verjeli v politično zastopstvo, obenem so verjeli v stranko kot avantgardo oziroma da je stranka isto kot država. Vendar pa je v zvezi s krutostjo njihove politike treba omeniti tudi kontekst časa in grozot prve svetovne vojne, ki so prispevale k vsesplošnemu naraščanju brutalnosti in tolerance do nje.

Pomembno pa je še nekaj, v čemer se je oktobrska revolucija razlikovala od francoske. Boljševiki so želeli blagoslov emancipacije in dekolonizacije prinesti tudi ljudem v tistih delih sveta, ki so bili še vedno pod dominacijo kolonialnih sil.

In za konec, večna uganka: je 'Leninovo odpravo' financirala Nemčija?
Zapečateni vagon, ki je Lenina in njegovo spremstvo peljal skozi Nemčijo, je revolucioniral svet. Vedno moramo imeti v mislih vojno, ki je trajala in trajala in vsaka od strani je želela uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da bi ošibila nasprotno stran. Jasno je, da je za Nemce pomenilo, da večje, kot je revolucionarno vrenje v Petrogradu, večji uspeh si lahko obetamo mi, Nemci.

Je bil Lenin nemški vohun? Ne. Če bi razmišljal zgolj pragmatično, bi lahko uporabil različne možnosti, vendar je nenehno imel pred očmi zgolj svojo idejo in cilj: svetovno revolucijo. Hipoteza, da je bil nemški vohun, ne zdrži.

Polona Balantič
Prijavi napako
Komentarji
el CARTEL
# 07.11.2017 ob 08:17
Boljševiki so želeli blagoslov emancipacije in dekolonizacije prinesti tudi ljudem v tistih delih sveta, ki so bili še vedno pod dominacijo kolonialnih sil.

to je res,
imperializem (v domeni kapitalističnih držav) jim je bil največji ideološki nasprotnik, a se je izkazalo,d a je tudi SZ bila povsem enaka, le z drugo ideologijo...
el CARTEL
# 07.11.2017 ob 08:13
Če z vso previdnostjo primerjamo obdobje med svetovnima vojnama s sedanjim svetom, vidimo, da danes ljudje pogrešajo alternative, pogrešajo alternativne ideje za prihodnost. Zakaj le? Ker obstaja neke vrste liberalni konsenz.

tako, po propadu SZ se je (neo)liberalni kapitalizem še pretvarjal,d a je tu za srednjo klaso, po razpadu pa niti ne več.

danes itak povsod vidimo le washingotnski konsenz (liberaliziraj trg, prodaj vse, globalizacija ipd). prepričujejo nas, da ni alternative.

nato se alternative pojavljajo v vedno bolj nacionalističnih gibanjih, ki bi rada "zaprla meje" kot upor proti tej ideologiji globalizacije. pač, danes je biti neoliberalec dekadentna ideologija. četudi ji nasproti sotji le nacionalizem. ljudje se bodo obesili za vsako idejo, ki ni globalizacija
Seneca
# 07.11.2017 ob 08:12
Edina prava korist oktobrske revolucije je, da so se zaradi nje kapitalisti na zahodu ustrašili podobne usode in dali delavcem več pravic kot so npr krajši delavnik, več dopustov, plačana bolniška odsotnost itd....
mircek007
# 07.11.2017 ob 08:38
Lenina so financirali Nemci,ki so hoteli uničiti carsko Rusijo..
J@st
# 07.11.2017 ob 08:47
Mirko Tipka
# 07.11.2017 ob 08:27
Prijavi neprimerno vsebino
Putin obsodil propad Sovjetske zveze kot geopolitično katastrofo, konec Sovjetske zveze ima za tragedijo, obenem pa ni nikoli omenjal oktobrske revolucije kot temeljnega kamna sovjetskega režima. To je paradoksalno

Ta cel članek je paradoksalen.
------------------------
Kot tudi samooklicani zgodovinar. Še Google ga ne prepozna in meće ven enega drugega zgodovinarja z 1922 letnico rojstva.
Spet izgleda pobrali enega nepomembnega liberalista ki nima pojma o zgodovini.
Pravi zgodovinar vedno dobi dostop do državne arhive.
moj komentar
# 07.11.2017 ob 13:25
Jarik

V bistvu imaš kar prav. Ideja enakosti med ljudmi je vseskozi prisotna, a pohlep posameznikov jo vedno prevlada ali spremeni v nasprotje tistega, kar bi morala biti.
Krščanstvo je na samem začetku imelo več značilnosti komunizma, kot jih je kasneje imel sodobni komunizem.
Na vrhu je bil samo bog, ostali so bili enakopravne ovčice. Kasneje so se med enakopravnimi ovčicami začele izdvajati večvredne in bolj bogate ovčice, ki so tudi vero prilagajale po svojih egoističnih in pohlepnih željah. S komunizmom se je zgodilo podobno.
aparat-čik
# 07.11.2017 ob 08:43
greh Stalina je bil v tem, da je začel obnavljat gospodarstvo SZ, medtem, ko je Trocki zagovarjal le močno vojsko, ki bo na svojih bajonetih širila socializem. In "globalno komunistično revolucijo".

podobnost z današnjimi ZDA je zgolj naključna. Ogromna armada, vohunski aparat in propadla industrija. Tako vizijo je imel Trocki.
kislec
# 07.11.2017 ob 08:43
"Ob koncu SZ je bil 7. november le še dan, ko si šel zadnjič v letu v dačo"

Zadnjo polovico Juge je bil 29. november samo dan, ko nam je bilo žal, da niso AVNOJA uprizorili v toplejšem delu leta /ali pa v pravi zimi/ - bi bile lepše tiste dodatne počitnice kot pa na robu zime (ne tič, ne miš).
PONOS
# 07.11.2017 ob 08:36
Na eleganten način so se rešili konkurence v Rusiji, razlastili premožne Ruse, hkrati pobili rusko monarhijo in se tako maščevali nasprotovanju novemu svetovemu redu.No kasneje se je vrnilo kot bumerang...
Mirko Tipka
# 07.11.2017 ob 08:27
Putin obsodil propad Sovjetske zveze kot geopolitično katastrofo, konec Sovjetske zveze ima za tragedijo, obenem pa ni nikoli omenjal oktobrske revolucije kot temeljnega kamna sovjetskega režima. To je paradoksalno

Ta cel članek je paradoksalen.
moj komentar
# 07.11.2017 ob 13:19
Vsa razlaga se skriva v dejstvu, da je zahodni svet nagnjen k individualizmu in egoizmu, vzhodni slovanski in tudi azijski svet, pa je nagnjen k duhu kolektivizma. A komunizem še zdaleč ni edina oblika kolektivizma. Je samo eden od mnogih načinov, kako poenotiti prebivalstvo.
Tudi domoljubje je recimo ena od oblik kolektivizma. Danes se na zahodu zatira predvsem to obliko.
el CARTEL
# 07.11.2017 ob 10:48
@ enostavno, pozabil si samo še napisati, da so imeli Nemci hiperinflacijo, bone za bencin, par-nepar vožnjo, izklope elektrike, pomanjkanje pralnega praška, kave, olja in so zato hodili to kupovat čez mejo v Jugoslavijo, v ta blažen raj komunizma....

no o nemški hiperinflaci med vojno ne bi zgubljal besed,
vsi pa so imeli par-nepar vožnjo - recimo v ZDA med 1973 naftno krizo

Odd–even rationing allowed vehicles with license plates having an odd number as the last digit (or a vanity license plate) to buy gas only on odd-numbered days of the month, while others could buy only on even-numbered days
J@st
# 07.11.2017 ob 10:35
neprilagojen
# 07.11.2017 ob 10:31
Prijavi neprimerno vsebino
Ob koncu SZ je bil 7. november le še dan, ko si šel zadnjič v letu v dačo

lepo, kar pri srcu me stisne
v zameno so dobili skoraj sto let lakote in pocitnice v sibiru, jer je vroci svinec bil nagrada
-----------------------
Kako veš? Si ti morda kdaj živel v SZ?
Manj beri zahodno propagando.
el CARTEL
# 07.11.2017 ob 08:55
Najprej so zverinsko pobili vse člane carske družine z otroki vred

bogi, bogi aristokrati,
ki so stoeltja živeli na račun izkoriščanja ljudi in feudalizma (ki je po konvencijah ZN sužnjelastniški sistem), začeli prvo svetovno vojno, nato jim je čudno, ko jih nekdo hoče iztrebiti.

kar se pa tiče čistk, to je res, razredni nasprotniki pa to; a pozablja se da je recimo stalin v gulagih pobil tudi veliko generalov (že spet win)
PONOS
# 07.11.2017 ob 08:55
Zanimivo da ljudem še danes ni jasno da so razne ideologije le izumi za delitev in vladanje ter ohranjanje popolne dominacije peščice nad maso.Wallstreet je dokazano financiral rdečo revolucijo dostopni so uradni dokumenti..veliko knjig je bilo napisano ,žal so mediji in šolstvo pod nadzorom tako da resnica ne pride v širšo javnost.Prav zaradi tega da se lahko peščica še naprej lahko igrajo bogove....
Enostavno
# 07.11.2017 ob 08:48
PONOS

Pišeš o Wallstreet,zionistih...dobro.Lenina so domnevno nemci dostavili v Rusijo...da je zrušil Pravoslavnega Cara Nikolaja.
Veš kaj?
Ko sem se lansko leto sprehajal ob naši Jadranski obali na otoku Krk...kaj sem videl?
Uničene in obrasle počitniške Delavske domove,kampe...vse propada.
V Socialistični Sloveniji-Jugoslaviji so tam imeli naši Delavci prostor za oddih.Dopust.Družina je šla na dopust v svoj fabriški...tovarniški motel...kamp.
Kaj imamo zdaj?
Škoda besed.
aparat-čik
# 07.11.2017 ob 08:38
@ponos

to je res, Trocki je celo prišel v Rusijo z Ameriškim potnim listom.

potem, pa je bilo vsega konec. Na oblast je prišel Stalin in sovjetska oblast se je razšla z njimi. Izgnali so družbo Lena Goldfields (v lasti angležev), ki je bila odgovorna tudi za Holodomor.
Enostavno
# 07.11.2017 ob 13:52
Oprostite vsi skupaj.Ideja Komunizma,Socializma...Enakosti se je porodila v Angliji.Ne računam 1789 Revolta v Franciji.
Anglija in Industrijska Revolucija sta začetnika po mojem vse...splošne Revolucije in Narodne vstaje.
Dobro...bil je nekoč Knez Lazar....pa Matija Gubec...Kraljević Marko...ali Kralj Korvin Mathias......Kralj Mathias...alias Matjaž.
Da.Narodni junaki.
Kako jih danes novodobna zgodovina tretira?
Kdo so to?
Kdo sploh ve za kaj se gre?
feminist
# 07.11.2017 ob 12:55
Nisem pisal ampak berem in gledam.

ko si se razumel prebrano in videno bi bilo za pohvalit, tako pa...zalost.

Za razliko od tebe.

za razliko od mene, ti zelis neko umetnost prikazat kot protiutez najhujsim grozodejstvom v zgodovini, pod taktirko tebi ljubega rezima.
kot pravim: isti kot nacisti, ki kujejo Leni v zvezde, ko nekdo omeni tabosrisca.
in do tega je padla dandanes levica: identicne taktike in dialog kot jih furajo nacisti.
moj komentar
# 07.11.2017 ob 12:54
Tudi Rusofobija ni nastala včeraj. Začela se je že v ranem srednjem veku in njen tvorec je Vatikan, katerega cilj je bil uničenje pravoslavja in širjenje katolištva na drugo polovico ostanka rimskega imperija. Kasneje se je ta rusofobija prilagajala novim razmeram in izmišljala vedno nove načine, s katerimi je ljudem na zahodu prala glave.
moj komentar
# 07.11.2017 ob 12:31
Meni zadosti pove dejstvo, da so uvajalci komunizma in ustvarjalci oktoberske revolucije prišli v Rusijo iz tujih držav (ZDA in Nemčije). Veliko njih je imelo tudi dvojna državljanstva.
Šlo je za eno prvih večjih instaliranih barvnih revolucij, katerim smo bili kasneje priča tudi v drugih evropskih državah.
direndaj
# 07.11.2017 ob 09:57
Kerenski je sam poskušal oblikovati svoj kult, s svojim nastopaštvom, dramatičnimi nastopi …
Imamo enega takega doma.......
Jarik
# 07.11.2017 ob 13:20
Jezus je ne bil samo glavni komunist ampak edini pravi komunist, ki ga je žal na sebe prebzela cerkev in ga prikrojila.
Tako da tisti ki govorijo, da je komunizem mrtev nimajo pojma o čem govorijo.
Za komunizem so se borili pred 2000 let (pod drugim imenom) in še do pred kratkim. Sedaj se borijo pod tretjim imenom. Sami odkrijte katerim.
moj komentar
# 07.11.2017 ob 13:01
ti-ne
Anglijo in Francijo si gladko preskočil.
Pa če hočemo biti bolj natančni, ideja komunizma sega, tako kot vse, še iz časa antike.
Richard Pipes Communism: A History


Prvi komunizem se je začel že pri jamskih praljudeh.
Kristus pa je menda tudi bil komunist.
moj komentar
# 07.11.2017 ob 12:59
Od časa oktobrske revolucije pa do razpada SZ so pobili 66 milijonov Rusov.

Pobitih je iblo tudi precej pripadnikov drugih narodov, a dejstvo je, da je bila oktoberska revolucija usmerjena predvsem v razpad Rusije in da so Rusi utrpeli največje žrtve. Ogromno narodov Rusije je hkrati pridobilo svoje republike, nekateri pa celo svoje nove države.
Sovjetska Zveza je bila dejansko predhodnica današnje EU. Seveda so okoliščine potem botrovale, da je Rusija v njej prevzela glavno vlogo in namesto, da bi izginila, je postala še močnejša in večja.
moj komentar
# 07.11.2017 ob 12:35
Car Putin je čista negacija Oktobrske revolucije.

Super.
Bolje nebi moglo biti.
burruchaga1986
# 07.11.2017 ob 11:13
Neprilagojen: zakaj pa je prišlo do revolucije? Ker so bili romanovi tako down to earth in je v državi bila blaginja?
J@st
# 07.11.2017 ob 10:13
IndyBob
# 07.11.2017 ob 09:49
Prijavi neprimerno vsebino
Oktobrske revolucije ni kaj praznovati. To tako, kot da bi Nemci cez 16 let obelezili 100. obletnico izvolitve Hitlerja za kanclerja. Enostavno za bruhat.
--------------------------
Kaj pa francoska revolucija, ki jo praznujejo francoze. So tudi praznujejo in vmes bruhajo?
To je del zgodovine.
Enostavno
# 07.11.2017 ob 09:03
PONOS

Daj no.Kdo je pa financiral HDZ,DEMOS,SDA?Da so naredili kažin tukaj?Bodi malo lokal komentator.
opazovalec+
# 07.11.2017 ob 21:41
@PONOS
Ker že študirate vpliv Judov na zgodovino, ju tukaj še link:
http://12160.info/profiles/blogs/banned-aleksandr-solzhenitsyn-two-hundred-years-together-almost-f

Na kratko : opis Aleksandra Solženicina o Judih v Rusiji
moj komentar
# 07.11.2017 ob 13:32
V EU je danes prisotna več novih individualiziranih oblik načrtnega in kontroliranega poenotenja prebivalstva. To pa je potrošniška družba, materializem, internetna tehnologija (družbena in socialna omrežja), virtualni svet, pop kultura, filmska industrija in še bi se našlo.
Do nove velike gospodarske krize bo to veljalo, potem pa se bo oblikovalo spet kaj novega.
moj komentar
# 07.11.2017 ob 12:51
Mare_4

Tudi jaz sem istega mnenja.
Ta instalacija barvne revolucije, katere namen je bil razbitje Rusije in uničenje njenih monarhističnih in domoljubnih elit, je z vladavino Stalina začela zahodnim imperialistom uhajati izpod rok in zgodil se jim je bumerang v obliki Varšavskega pakta in hladne vojne.
J@st
# 07.11.2017 ob 12:27
Enostavno
# 07.11.2017 ob 12:21
Prijavi neprimerno vsebino
Jast

Privet.Nisi sama tu.To dobro veš.
Žalostno je le to...da se...t.i. EU moški spravljajo nad tebja.
Ohhh....
Lepo bodi in ne daj se...!
-------------------
Saj veš da tega ki se spravlja na žensko z žaljivkami realno ali virtualno ne moreš imenovati moškim. Ampak, hvala emancipaciji in zakonodaji, smo sedaj pravno zelo lepo zaščiteni.
Tako da prej ali slej vsak od njih bo moral odgovarjati za svoja dejanja.
Hvala na podpori, prijatelj.
feminist
# 07.11.2017 ob 12:26
Hvala ti, da si še podkrepil mojo trditev o socialni neenakosti. Šesto mesto na svetu po socialni neenakosti se tebi zdi očitno solidno.

in ZDA, kot voditelj zahoda na se slabsem cetrtem ja. ampak zate je pojem neenakost drzava, ki je bolje uvrscena in ne drzava ki je slabse uvrscena. logika ksnofobov/rusofobov nikoli ne razocara.
J@st
# 07.11.2017 ob 12:09
ti-ne
# 07.11.2017 ob 11:55
----------------------
Kdo ti je neka "babuška" ki jo tako obupano kličeš pod drugimi članki?
feminist
# 07.11.2017 ob 12:03
Car Putin je čista negacija Oktobrske revolucije.

glede na to, da je za posledicami oktobrske revolucije umrlo v naslednjih desetletjih okoli 70mio ljudi, bi rekel, da je to kompliment. ali pa si kot levicar zelis novih nekaj milijonov zrtev za dosego tistega egalitarnega utopicnega raja, ki ga je nemogoce dosect?

Rusija je danes pojem socialne neenakosti.

pri rusofobih je rusija pojem za vse negativno - podobnost s homofobi ipd. skupinami tudi pod razno ni nakljucje.
ce pogledamo statistiko oecd (http://www.oecd.org/social/inequality.htm) so recmo ZDA na cetrtem mestu, medtem ko je rusija na sestem mestu. bos moral zgleda zamenjat pojme o neenakosti ocitno.

Pa naj kdo ne reče, da gre za zahodno propagando!

gre za to, da v primeru zahod vs. rusija, evropski lopov obtozuje ruskega roparja nepostenosti.
nesmiselno je po nekom pljuvat, ko pa se pri sebi nimamo pometeno pred pragom. ampak od raznoraznih *fobov kot si ti, kaj drugega niti ni za pricakovat.
Enostavno
# 07.11.2017 ob 11:57
Seneca

Ok.Peace brother.Saj se razumeva.Kajne?Nekdo je nekoč napisal in izpovedal v svoji pesmi...Vse kar potrebujemo...je Ljubezen.
Mir.
Potrebujemo Mir.
Pa so ga na žalost umorili....ker je pel o Ljubezni in Miru na svetu.
Hja...John Lennon...
Hja...Ernesto Che Guevara...
Kaj češ.Moji Idoli iz mladosti...
Tako je bilo pač takrat.
Sem pa ponosen.
Ponosen,da se nisem prodal na raznoraznih volitvah...ki so ob prevzemu klerokapitalistične opcije sledile tukaj po letu 1987.
burruchaga1986
# 07.11.2017 ob 10:22
uka101

# 07.11.2017 ob 08:40
Oktobrska revolucija je eden največjih zločinov v zgodovini človeštva. Najprej so zverinsko pobili vse člane carske družine z otroki vred, potem pa začeli s čostkami vseh tistih, ki ne da so drugače razmišljali kot oni, ampak še več - vseh tistih, zaradi katerih so Lenin (kasneje Stalin) in druščina mislili, da drugače razmišljajo kot oni. Samo v komunistični Sovjetski zverzi so v času komunizma eliminirali, mnogokrat na najbolj okrune načine, več kot 30 milijonov ljudi ... In vi na rtvslo-ju ne veste, kako bi se opredelili do oktobrske revolucije ... Unbelievably!

Drugo leto boš napisal +100 milijonov... pa ne, da bi branil koga - moj praded je bil menjševik, ampak s številkami pa manipuliraš tako kot tebi paše.
ZETAC
# 07.11.2017 ob 10:19
enostavno@Stalin je Rusijo...SZ...popeljal od pluga do atomske bombe in Vesolja

To drži, tudi Kim je pripeljal SK ljudstvo do atomske bombe, pa ne bi rekel, da je tam ljudstvo bolj srečno kot na jugu...
PONOS
# 07.11.2017 ob 08:32
Revolucijo in Lenina je financiral Wallstreet predvsem kazarji,zionisti.Ne se sprevedat če pa ne veste zgodovino študirat.
Jarik
# 07.11.2017 ob 13:14
Enostavno@,
# 07.11.2017 ob 09:03
"Kdo je pa financiral HDZ,DEMOS,SDA? Da so naredili kažin tukaj?"

Ja, to je res in tega slovencli nočejo vedet, saj mediji o tem premalo govorijo, oz ne smejo govorit, saj se od 1991 nahajamo na drugem bregu. Skupaj z "demokratično" USA.
Mare_4
# 07.11.2017 ob 13:01
Vzrok sedanjega koflikta med Zahodom in Rusijo velja iskati ravno v izgubi zahodnega vpliva v Rusiji. Rusija je namreč že poravnala vse finančne obveznosti do Zahoda in je ta ne more več držati za "frnikole".
Od tod srd Zahoda do Rusije.
Mare_4
# 07.11.2017 ob 12:46
Oktobrska revolucija je bila v bistvu zionistična revolucija, ki se je navzven kazala kot komunistična revolucija.

85% vodilnega kadra so bili Hazarji, oziroma aškenazi židi, zionisti, ki so bili financiranii iz zahoda (Lenin, Trotski, Berija, etc)
Od časa oktobrske revolucije pa do razpada SZ so pobili 66 milijonov Rusov.

Kontrola zahodnih zionistov nad SZ je pričela bledeti s prihodom Stalina in likvidacijo Trotskega.
Novo upanje jim je bil lahko vodljivi Jelcin.
Prihod Putina pa je Rusijo spravil pod rusko kontrolo. Tako finančno, gospodarsko in politično.
Ponovno je uvedena pravoslavna krščanska vera.
feminist
# 07.11.2017 ob 12:43
ZDA si daj nekam, kjer imaš tudi Putina. ;=)

jeba, ko ti nekso obrazlozi situacijo in ti ostane zgolj se smajli. lepo, da sem ti solarcku razlozil kaj in kako. rad sem neukim v pomoc.
moj komentar
# 07.11.2017 ob 12:39
Sicer je pa tale članek zelo dober in dokazuje, da ruski zgodovinarji lahko neovirano izrečejo tudi kritike namenjene Putinu.
Očitno le ni tak samodržec, kot ga predstavlja zahodna rusofobna propaganda.
burruchaga1986
# 07.11.2017 ob 12:14
Neprilagojen: hvala za izčrpen odgovor.:) vem, da od svojih stalisc ne bos odstopal in se v nekaterih stvareh, ki si jih v odgovoru napisal glede komunizma v sz strinjam.
Zato pa pravim: forza gibanje neuvrscenih, forza jugoslavija!
J@st
# 07.11.2017 ob 12:06
Alexander M. Semyonov je tudi sourednik in soustanovitelj Ab Imperia: študija nove cesarske zgodovine in nacionalizma v postsovjetskem prostoru, poučen kot gostujoči izredni profesor na Univerzi v Michiganu in Univerzi v Chicagu znanstveni sodelavec na Univerzi Rutgers (ZDA), znanstveni sodelavec na Univerzi Johannes Gutenberg (Mainz, Nemčija) in Univerza v Regensburgu. Je tudi sourednik knjižne serije "Imperial Transformations" z Routledgeom.
-----------------------
Lepo od tebe...
No , to sem mislila da tip je rusofob in liberast, ker v Rusiji ga noben ne pozna.
Kaj potem jamra da nima dostopa do arhiva)))
neprilagojen
# 07.11.2017 ob 11:44
@burruchaga1986
# 07.11.2017 ob 11:13
Neprilagojen: zakaj pa je prišlo do revolucije? Ker so bili romanovi tako down to earth in je v državi bila blaginja?
-------------------------------------------
Dobro vprasanje
Ali zelis slisati odgovor ali mogoce se naprej verjeti v propagandodo?
Do revolucije je prislo zato, ker nekomu ni odgovarjala mocna rusija, zivljenje v tistem casu ni bilo lepo nikjer, bil je tezek nacin zivljenja vsepovsod. Gledano iz nasega zornega kota, ker mi imamo drugacen nacin zivljenja, za njih je bilo normalno, danes je nas nacin za nas normalen
Tisti, kateremu je bilo v cilju uniciti carsko Rusijo, je izkoristil filozofijo pijanca kateri je zivel na racun bogatih industrialcev in grofov, nikoli pa v zivljenju ni nic delal
Zaceli so z propagando, kako so bogati, bogati zaradi tega, ker so drugim ukradli in ni tezko tiste kateri so jezni na samega sebe preusmeriti, da sovrazi drugega zaradi svoje bednosti, tako je zacelo sovrastvo do burzuazije in bogatih
Nasli so krivca za svojo nesposobnost in nato ni bilo tezko poslati ljudi v bratomor
Danes se isto to dogaja z belo krivdo in danes ta nivo ljudi kateri se pridruzuje skupinam pravicnikov ( SJW, BLM ....) je takrat bil topovsko meso za revolucijo
Ker so pa bili nespobnezi in ko so pobili sposobne, v njihovih oceh tiste kateri so jim vse ukradli so se zacele posledice njihove nespobnosti, lakota in nazadnjastvo
Borili so se za svobodo, koliko svobode so dobili?
Pes cuva ovce za gospodarja, koliko pa ima od teh ovac?
Zakaj ni v teh sistemih invalidov, kako to, da se tam ne rojevajo, oziroma samo omejeni se tu pa tam kaksen rodi, fizicnih invalidov pa ni
Mogoce zato, ker se omejenost sele pokaze z casom, fizicna invalidnost se pa vidi ze na oko pri rojstvu
Komunizem ima nekoliko stvari, katere so dobre, toda cena za to malenkost je previsoka
J@st
# 07.11.2017 ob 11:26
neprilagojen
# 07.11.2017 ob 11:08
---------------------
Solženicin je tudi lagal na veliko.
Kako je bilo do 60-tih vem po besedam staršev in starih staršev.
Je bilo malo težko, dokler ne obnovili industrijo, ampak lakote ni bilo.
Tudi po 60ih letih ljudje so imeli zadostne plače za preživetje, polne trgovine in nizke stanovalske stroške. Zastonj zdravstvo in šolstvo.
Vsak je imel LASTNO stanovanje in tudi upokojenci si lahko prišparali denar ne da bi kaj pogrešali.
Kriza je nastala le ko Gorbacev prišel na oblast in je začel uničevati SZ.
Enostavno
# 07.11.2017 ob 08:56
Še nekaj,če dovolite.
Predsednik Putin je po mojem...ponavljam...po mojem mnenju,da ne bo nesporazuma združil misli in dejanja od Cara Petra Velikega in Maršala Stalina.
Kombinacija je uspela.
Naj živi naša bratska Roosija.
Kazalo