Še pred prisego je posvaril sodržavljane, da se morajo sprijazniti z veliko državno zadolžitvijo, ki bo na letni ravni dosegala "bilijon dolarjev" (tisoč milijard ). Že poprej je napovedal "program za konjunkturo", v katerega naj bi v dveh letih vložil 800 milijard dolarjev. Za takšne državne injekcije imajo Američani kaj malo razumevanja in še manj potrpljenja, zato bo moral porabo tega denarja strogo nadzorovati.

Tako so izračunali, da bo Obama, ki je nasledil tudi ogromen primanjkljaj zaradi stroškov ameriških vojn v Iraku in Afganistanu, v prvem letu dosegel primanjkljaj državnega proračuna za 1,2 bilijona ali 1.200 milijard. Številko si lahko morda predstavimo, samo če jo v celoti zapišemo: 1 200 000 000 000 dolarjev! S tem bodo ZDA zadolžene do skoraj 9 % narodnega dohodka, kar je največji primanjkljaj od 2. svetovne vojne. Dosedanji povojni rekord je imel Ronald Reagan s 6 % BND leta 1983.

Spodbude za gospodarstvo nujne
Države, ki so članice EU-ja, ne smejo preseči 3 odstotka primanjkljaja. Vendar Obama nima alternative. Še letos naj bi spodbudil gospodarstvo z dodatnimi 400 milijardami dolarjev pomoči in davčnih olajšav. Vsote sicer ni mogoče enostavno prišteti k zadolžitvam, saj se utegne del vložka povrniti z razmahom konjunkture. Vendar tudi največji optimisti ne računajo z manj primanjkljaja od 1,2 bilijona. Toda po splošnem prepričanju v ameriškem proračunu že tiktaka sprožilec druge bombe: postopen primanjkljaj v blagajni socialnega zavarovanja. Denar menda zadošča do 2018, tedaj pa pričakujejo izgube, ki se bodo dramatično povečevale. To naj bi še otežilo državne finance.

B. B.