Omenjeni BDP je, za primerjavo, nekajkrat nižji kot v Bolgariji in Romuniji, najbolj "svežih" članicah Evropske unije, zato ni treba posebej poudarjati, da ima Kosovo eno najrevnejših gospodarstev v Evropi.

Kar polovica prebivalstva trpi lakoto - 37 odstotkov jih živi v revščini, z 1,42 evra na dan, 15 odstotkov pa v hudi revščini, saj morajo preživeti z manj kot 0,93 evra na dan. V pokrajini hudo primanjkuje delovnih mest. Tretjina od dveh milijonov ljudi, ki živijo na Kosovu, je mlajših od 14 let, kar je močno nad evropskih povprečjem.

Zasebni sektor stopiclja zadaj
Nezaposlenih je okoli 330.000 prebivalcev, to je od 40 do 50 odstotkov aktivne delovne sile. Večina tistih, ki službo ima, dela v javnem sektorju, ki je tudi največji delodajalec. Zasebni sektor sestavljajo večinoma prodajalci, zasebna podjetja so majhna, saj zaposlujejo po navadi le od dva človeka do tri ljudi, ki delajo za minimalno plačo. Tudi industrijski sektor je šibek, težave so tudi s stalno oskrbo z električno energijo. Kosovsko električno podjetje je sposobno proizvesti le 800 megavatov električne energije na dan, s čimer zadovolji 80 odstotkov potreb prebivalstva. Kupovanja energije od sosednjih držav si ne morejo privoščiti. Inflacija je, predvsem zaradi uporabe evra, nizka.

Zanašanje na močno diasporo
Kaj pa drugi, tisti, ki nimajo sreče, da bi imeli redno službo? Ti si kolikor toliko spodobno življenje poskušajo zagotoviti z zanašanjem na posle na črnem trgu ali pa čakajo na denarne pošiljke sorodnikov iz tujine.

Vladavina "šverckomerca"
Zaradi šibkega gospodarstva in nezmožnosti privabljanja tujih partnerjev ter najemanja posojil se je izredno razvila črna ekonomija, katere glavni značilnosti sta tihotapljenje goriva in cigaret. Razširjenost korupcije in organizirane kriminalne tolpe so sloves Kosova v tujini še poslabšale. Združeni narodi so sprožili obsežen boj proti tem nevšečnostim in napovedali, da pri njih ne bodo milostni.

Gospodarstvo Kosova zaradi slabega vodenja ekonomske politike, oteženega dostopa do zunanje trgovine in financ ter etničnih spopadov ostaja zelo šibko. Začasna uprava, misija Združenih narodov na Kosovu (Unmik), je leta 1999, ko je prevzela nadzor nad mejami Kosova, uvedla zunanji trgovinski režim in carinsko politiko; carine pobirajo na posebnih carinskih točkah, ki so razporejene ob vsej dolžini meje, tudi med Srbijo in Kosovom. Unmik in kosovske ustanove so prostotrgovinske sporazume podpisale s Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Albanijo in Makedonijo.

Komaj kaj lastne proizvodnje
Makedonija je za Kosovo tako največja izvozna kot uvozna partnerka (izvoza je za okoli 220 milijonov evrov, uvoza za okoli devet), ki ji sledijo Srbija, Nemčija in Turčija. Uradna valuta na Kosovu je evro, ki ga uporabljajo zaposleni pri Unmiku in vladna telesa, srbsko prebivalstvo pa večinoma uporablja srbski dinar.

Polovica le z osnovno šolo
Kako je poskrbljeno za šolstvo in zdravstvo? Šest odstotkov odraslih je nepismenih, kar polovica odraslih prebivalcev Kosova pa ima po podatkih Svetovne banke končano le osnovno šolo. Stvari se počasi popravljajo, saj je zdaj v osnovno šolo vpisanih že 95 odstotkov šoloobveznih otrok, med otroki in mladino pa je nepismenega le še pol odstotka. Kljub temu je skrb vzbujajoča kakovost izobraževanja, saj pomanjkanje primernih prostorov in učilnic pomeni, da mora veliko šol pouk izvajati v treh do štirih izmenah na dan.

Zdravstvena oskrba je med najslabšimi v jugovzhodni Evropi, stopnja smrtnosti je najvišja na območju (18 do 44 na 1.000 rojstev), veliko težavo pomeni tudi nezadostna prehrana, kar je povezano s pogostimi primeri tuberkuloze in z duševnimi težavami.

Energetski sektor žarek upanja
Pa vendar, za Kosovo se svetlika luč na koncu predora. Pokrajina mora najti načine, s katerimi bo povečala svojo gospodarsko rast. Ena izmed dobrih poti bi bil lahko razvoj rudarstva in energetskega sektorja, saj je tamkajšnja zemlja bogata z naravnimi bogastvi, kot so lignit, svinec, cink in magnezit. Poleg tega bi bili prevozni stroški do zahodnoevropskih držav relativno nizki.

Gospodarski poznavalci priporočajo predvsem navezavo na lignit, s katerim bi lahko Kosovo privabilo tuje neposredne vlagatelje v energetski sektor, ki bi lahko tako postal gibalo gospodarske rasti. Poleg tega v zemlji pod površjem leži okoli 15 milijard ton rjavega premoga, zemlja pa naj bi vsebovala tudi okoli 20 milijard ton svinca in cinka ter 15 miljard ton niklja.

Poleg energije je zaradi rodovitne zemlje in primernega podnebja eden izmed mogočih virov rasti tudi kmetijstvo, ki je zdaj izredno neproduktivno. Razlog so zelo majhne kmetije, premalo tehničnega znanja in moderne opreme ter pomanjkanje sredstev.

EU kot veliki brat
Kljub trenutnim razmeram, ki niso prav nič rožnate, bi Kosovo lahko uspelo. Od dveh milijonov ljudi je izredno veliko mladih, ki so pri močeh in si želijo dela. Veliko dela pa bo morala opraviti tudi mednarodna skupnost - večina bo padla na Evropsko unijo -, ki bo morala zagotoviti, da bo Kosovu uspelo privabiti tuje vlagatelje, hkrati pa spremeniti svojo infrastrukturo. Temelji so vlaganja v železniške in cestne povezave ter skrajšanje potovalnega časa med Tirano in Prištino. Ključ do zelene veje je tudi večja regionalna navezanost, saj zaradi tako majhnega trga vlagatelji gledajo na Kosovo kot na del večje slike. Klima za naložbe se v jugovzhodni Evropi izboljšuje, saj se države zavedajo, da bodo le tako postajale bolj konkurenčne.

A. P.