V mednarodni skupnosti narašča podpora priznanju palestinske državnosti v ZN-ju še letos, česar pa Obama kot predsednik najtrdnejše zaveznice Izraela ne more sprejeti, saj tega ne sprejema Izrael. Foto: Reuters
V mednarodni skupnosti narašča podpora priznanju palestinske državnosti v ZN-ju še letos, česar pa Obama kot predsednik najtrdnejše zaveznice Izraela ne more sprejeti, saj tega ne sprejema Izrael. Foto: Reuters
Barack Obama
Obama se je znašel v škripcih, saj njegova prizadevanja za obnovo neposrednih mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci doslej niso prinesla uspeha. Največja ovira je bilo nadaljevanje izraelske gradnje na zasedenih ozemljih, zaradi česar se Palestinci niso želeli pogajati. Foto: EPA
Mitt Romney
Republikanci, ki se bojujejo za predsedniško nominacijo, so hitro izkoristili priložnost za napad na Baracka Obamo. Judje v ZDA predstavljajo izredno številčno in vplivno skupnost, ki s svojimi glasovi odloča volitve v ključnih državah, kot so Florida, New York, Kalifornija ... Foto: EPA
Obama o razmerah na Bližnjem vzhodu

Med četrtkovim govorom o arabski pomladi je največ prahu dvignil tisti del govora, v katerem je spet pozval k mirovnim pogajanjem med Izraelom in Palestinci. Ob tem je namreč Obama Izrael pozval, naj sprejme za izhodišče meje izpred vojne leta 1967, ko je judovska država ob popolni vojaški zmagi zasedla vzhodni Jeruzalem, zahodni breg reke Jordan in območje Gaze ter del planote Golan.

Izhodišče za mir meje iz l. 1967
Obama je v govoru tudi kritiziral palestinsko gibanje Hamas, ki je zakoniti zmagovalec zadnjih palestinskih parlamentarnih volitev. Ameriški predsednik tudi nasprotuje nameri palestinskih oblasti, da skušajo jeseni v Združenih narodih doseči priznanje Palestine. Pri omembi meja iz leta 1967 je Obama dejal, da bo potrebna menjava ozemlja, s čimer bi omogočili varne in priznane meje obeh držav.

Nemogoče meja za obrambo
Najostrejši odziv je bil pričakovano iz Izraela, kjer se je premier Benjamin Netanjahu ravno pripravljal na odhod na zasebni obisk k Obami. "Za Izrael je omenjanje meja izpred leta 1967 nesprejemljivo, saj ga razume kot postavljanje predpogojev za mirovna pogajanja. V takšne meje Izrael ne more privoliti, saj bi jih bilo nemogoče braniti," je odločno stališče Netanjahuja. V njegovem kabinetu so še zapisali: "Obstoj palestinske države ne more priti na račun obstoja ene in edine judovske države."

Čez "mejo" 300 tisoč naseljencev
Član Netanjahujeve stranke Likud Danny Danon je Obamo zaradi govora celo obtožil, da želi izbrisati Izrael z zemljevida. Na območju zunaj prvotnih meja Izraela živi okoli 300 tisoč Izraelcev. Naselja na zasedenih ozemljih so po mednarodnem pravu nezakonita, kar pa Izrael vseskozi izpodbija.

V ZDA val republikanskih kritik
Številne in glasne kritike Obama doživlja doma, kar ni presenetljivo, saj so ZDA ravno od 60. let naprej najtesnejši in življenjsko pomemben zaveznik Izraela. Najglasnejši so bili tisti republikanci, ki se potegujejo za osvojitev predsedniške nominacije svoje stranke za volitve leta 2012.

Nekdanji guverner Massachusettsa Mitt Romney je dejal, da je Obama "vrgel Izrael pod avtobus" in kršil prvo načelo ameriške zunanje politike, da je treba vedno stati ob strani prijateljem. Nekdanji guverner Minnesote Tim Pawlenty pa je menil, da je Obama postavil zgrešeno in zelo nevarno zahtevo, in dodal, da mora Jeruzalem ostati celovit in v okviru Izraela.

Bachmannova: "Obama za vse krivi Izrael"
Nekdanji predsednik predstavniškega doma kongresa Newt Gingrich iz Georgije je medtem ocenil, da je bil to za izraelsko preživetje najbolj nevaren govor v zgodovini ameriških predsednikov. Kongresnica iz Minnesote Michele Bachmann pa je sporočila, da je Obama znova pokazal, da je njegova bližnjevzhodna politika takšna, da najprej za vse okrivi Izrael.

Bushova zaveza Izraelu že preteklost?
Netanjahu prav danes prihaja v Belo hišo po ponovno potrditev ameriške zaveze iz leta 2004. Takrat je predsednik George Bush tedanjemu izraelskemu premieru Arielu Šaronu zagotovil podporo ZDA pri stališču, da bo moral vsak mirovni sporazum upoštevati velike judovske naselbine, ki so na zasedenih območjih nastale po letu 1967. Bush je Izraelu tudi priznal celoten Jeruzalem in se strinjal, da je treba palestinske begunce nastaniti v prihodnji državi Palestini, in ne v Izraelu.

Redki glasovi podpore
Obama je bil sicer deležen tudi redkih pohval. Nekdanji svetovalec za državno varnost v administraciji Jimmyja Carterja Zbigniew Brzezinski je menil, da je zdaj že vsem jasno, da Izraelci in Palestinci ne bodo sposobni sami rešiti odprtih vprašanj. Obamove besede je označil za majhen korak v pravo smer, ker potrjujejo ameriško zavezo mejam izpred leta 1967, dvema državama in zamenjavi ozemelj.

Tudi britanski zunanji minister William Hague je podprl Obamovo "jasno sporočilo, da bi morale meje Izraela in Palestine temeljiti na mejah iz leta 1967 ob medsebojno dogovorjenih zamenjavah".

Palestinci pričakujejo konkretne korake
Tiskovni predstavnik palestinskega predsednika Mahmuda Abasa pa je sporočil, da palestinske oblasti pozdravljajo Obamovo zavezo za nadaljevanje mirovnega procesa, vendar ni šel v podrobnosti. Predstavnik gibanja Hamas Sami Abu Zuhri je Obamo po drugi strani pozval, naj preneha posegati po geslih in naj začne izvajati konkretne korake za zaščito Palestincev in Arabcev.

Obama o razmerah na Bližnjem vzhodu