Ciper, otok na vzhodu Sredozemskega morja, je kljub majhnosti razdeljen na dve državi: Republiko Ciper in Republiko Severni Ciper (RSC).

Številni razlogi proti združitvi
Beril Özmen Mayer in Nesil Baytin, profesorici na Fakulteti za arhitekturo na Vzhodni sredozemski univerzi s sedežem v Fanigusti, s katerimi smo se o razmerah v RSC-ju pogovarjali v okviru njunega obiska v Ljubljani, opozarjata na številne dejavnike, ki so privedli k temu, da je bil referendum aprila 2004 za ponovno združitev Cipra (razdeljenega po napadu in osvojitvi severnega dela s strani turške vojske 20. julija leta 1974, le nekaj dni po državnem udaru otoških grških nacionalistov proti zmernemu predsedniku države Makariosu) na turški strani otoka sicer uspešen, a so ga zavrnili na grškem delu otoka.

Med političnimi dejavniki za nezdružitev ne moremo mimo vpliva, ki ga ima na razvoj otoka Velika Britanija, opozarja Mayerjeva. Tudi po letu 1960, ko se je nekdanja kolonija otresla britanske nadoblasti, je VB ostal vojaško in politično prisoten na tem strateško izredno pomembnem koščku Sredozemlja. Tako so si Britanci izpogajali posebno območje suverenih baz Dhekelie, v katerih živi okoli 7.000 Britancev. Britanci imajo v lasti 3 odstotke otoka, vendar pa je njihova politična moč veliko močnejša. Če bi se otok združil, bi VB izgubil moč, zato so Britanci v prvi vrsti proti združitvi, zatrjujeta sogovornici, ki kot drugi pomembni dejavnik navajata Grško pravoslavno cerkev. Ta je dejavno vlogo igrala že v državnem udaru leta 1974.

Posledice združevanja Nemčije še žive
Gospodarski razlogi, ki na grški strani govorijo proti združitvi otoka, niso nič manj pomembni - na grškem delu otoka je BDP na prebivalca trikrat večji kot na turški strani, morebitna združitev pa bi grški del otoka močno zavrla v njegovem razvoju znotraj Evropske unije. Primer Nemčije je še kako živ. Navsezadnje ne gre prezreti niti teorije o projektu Velikega Bližnjega vzhoda, opozarja Baytinova. Ciper po tej teoriji obenem s Turčijo, Iranom in Izraelom sestavlja enega izmed voglov strateško izredno pomembne regije tako za ZDA kot tudi za EU. Če bodo v Washingtonu in Bruslju privolili v združitev, se bo ta zgodila, v nasprotnem primeru pa prav gotovo ne, je prepričana Baytinova.

Nezakonita država nezakonitih državljanov
Turška stran si seveda združitve obupno želi, saj mlade generacije v zdajšnjih razmerah obupujejo. Njihovo državo ima mednarodna skupnost za okupirano in nezakonito, kar koli storijo, je nezakonito. Ob številnih dogodkih v tujini, kamor potujejo na različne prireditve in seminarje, izobraženi ciprski Turki nimajo pravice, da se predstavljajo kako drugače kot državljani Republike Ciper itd.

Pred nekaj leti so bile sicer odprte tri mejne točke na meji med državama, ki jo nadzorujejo enote ZN-a in ki so omogočile krepitev stikov civilnega prebivalstva med uradno sprtima stranema, a v glavah politikov pa tudi izobražencev z obeh strani meje je meja še vedno zacementirana, trdi Mayerjeva. Morda bo združitev bolj vidna na obzorju ob morebitni menjavi zdajšnje politične garniture na grški strani pod vodstvom predsednika Tassosa Nikolaoua Papadopoulosa, upa Mayerjeva. Prav na gradnjo odnosov med navadnimi ljudmi Baytinova polaga svoje upanje. Politiki so namreč pozabili na človeško stran odnosov, ugotavlja.

EU ne bi smel pogojevati vstopa
So prebivalci RSC-ja talci izsiljevanja EU-ja, ki turško približevanje povezavi trenutno pogojuje z odprtjem turških pristanišč za ciprske ladje? Turčiji je bilo že dolgo nazaj obljubljeno, da ciprski problem ne bo sredstvo za pogojevanje njenega vstopanja v EU, se ob vprašanju nasmiha Baytinova, a je ta to vseeno postal. EU pri vstopanju grškega dela v povezavo za mnenje ni prosil turškega dela in ima grški del Cipra za predstavnika celotnega otoka, turškemu delu pa zaradi njegove pripravljenosti na ponovno združitev sicer namenja del sredstev, nakazanih na ciprski račun, ki pa bolj poredko dosežejo cilj, opozarja Baytinova.

Slovenija na pravi strani glokalizma
Na vsesplošno krizo vrednot v RSC-ju po besedah Baytinove kažejo tudi razmere na njej najbolj domačem terenu, najnovejših arhitekturnih smernicah novogradenj. Razočaranja ne more skriti, saj po njenem mnenju sedanja arhitektura vrednote, okolje in kulturo žrtvuje za globalni napredek.

Tako Mayerjeva kot tudi Baytinova pa sta zadovoljni, da je Sloveniji uspelo ohraniti svojstveno arhitekturo, ki veliko poudarka daje udobju, trgom, ohranjanju starega v povezavi z naravo. Danes se tudi v arhitekturi veliko govori o t. i. glokalizmu - zmesi globalnih vplivov in lokalnih prvin. Vi ste na pravi strani glokalizma, končujeta sogovornici.

A. L.