Palestinci so v Hebronu na Zahodnem bregu simbolično razglasili neodvisnost in se tako spomnili 15. novembra 1988, ko je Jaser Arafat razglasil neodvisno Palestino. Foto: Reuters
Palestinci so v Hebronu na Zahodnem bregu simbolično razglasili neodvisnost in se tako spomnili 15. novembra 1988, ko je Jaser Arafat razglasil neodvisno Palestino. Foto: Reuters
Benjamin Netanjahu
Izrael krivdo za zastoj v pogajanjih zvrača na Palestince. Foto: EPA

Glavni palestinski pogajalec je napovedal, da bo Varnostni svet Združenih narodov prosil, naj prizna neodvisno palestinsko državo, ker so pogajanja obstala na mrtvi točki. Saeb Erekat je dodal, da jim nadaljnja gradnja izraelskih naselbin na Zahodnem bregu ne pušča nobene druge možnosti. V več kot 100 naselbinah na leta 1967 zasedenem ozemlju živi okoli pol milijona Judov.

Razložiti želijo svoje pogoje
"To ni enostranska palestinska razglasitev neodvisnosti. To je naš poskus, da Varnostnemu svetu razložimo pogoje za nadaljevanje mirovnega procesa. Ali ni čas, da definiramo dve državi?" palestinsko potezo razlaga Erekat.

Preden bodo Palestinci naslovili Varnostni svet, nameravajo dobro narediti domačo nalogo. "Ne mudi se nam. Svoje stališče bomo zelo dobro razložili mednarodni skupnosti, preden naredimo ta korak," pravi. Palestinci so neodvisnost enostransko že razglasili leta 1988. Neodvisnost je priznal ducat držav, a ni bila nikoli udejanjena.

Enostranski koraki vodijo do enostranskih korakov
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da bi taka enostranska poteza izničila pretekle dogovore v bližnjevzhodnem mirovnem procesu in vodila do enostranskih izraelskih korakov. Dodal je, da ni "nadomestka za pogajanja".

Izrael je ponudil, da omeji gradnjo naselbin, Palestinska oblast pa zahteva, da se ustavijo vse gradnje, preden se je pripravljena usesti za pogajalsko mizo. Zaradi zastoja je zmerni palestinski predsednik Mahmud Abas napovedal, da se ne bo znova potegoval za to funkcijo.