Napoved referenduma je prišla manj kot teden dni po tem, ko so evropski voditelji le dosegli dogovor o celoviti rešitvi krize v evrskem območju, ki vključuje tudi reševanje Grčije. Rešitev predvideva dokapitalizacijo evropskih bank, krepitev reševalnega sklada za preprečitev širjenja krize in dogovor z bankami za 50-odstotni odpis grškega dolga, kar bi grškemu gospodarstvu prihranilo 100 milijard evrov in bi grško dolžniško breme s 160 odstotkov do 2020 zmanjšalo na 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar naj bi predstavljajo vzdržno raven.

V zameno za pomoč bi morala grška vlada sprejeti nove stroge varčevalne ukrepe, ki bi vključevali zmanjšanje plač in pokojnin ter ukinitev na tisoče delovnih mest v javnem sektorju, ki so med ljudmi seveda izzvali številna nasprotovanja in napovedi novih protestov. O tem naj bi sedaj odločali grški volivci.

Odločitev prelaga na pleča volivcev
Grški premier se je za referendum odločil, saj vlada nima dovolj podpore za implementacijo varčevalnih ukrepov, ki jih zahteva dogovor, ki so ga evropske države dorekle prejšnji teden. Grki se upirajo, sindikati grozijo z novimi protesti in demonstracijami, javnomnenjske raziskave pa so pokazale, da približno 60 odstotkov Grkov ne podpira pogojev novega svežnja ukrepov.

Z referendumom, ki naj bi ga izpeljali decembra, bi se tako vlada izognila novim protestom. "Nove ukrepe mora potrditi grško ljudstvo," je povedal finančni minister Evangelos Venizelos, ki vse do napovedi ni vedel za možnost referenduma, in dodal: "Ljudje so zmedeni, zato potrebujemo referendum".

Uspeh odvisen od formulacije referendumskega vprašanja?
Besedilo referendumskega vprašanja mora grška vlada še oblikovati, volivci pa bi lahko odgovarjali tudi na kompleksnejše vprašanje. Torej, preprosto vprašanje bi se glasilo nekako tako: Ali podpirate načrt, o katerem so se evropski voditelji dogovorili prejšnji teden? Morda pa bodo morali volivci odgovarjati še na širše vprašanje: ali Grki želijo ostati v evroobmočju. Zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da 60 odstotkov volivcev ne podpira načrta, a jih več kot 70 odstotkov podpira obstanek v evrski skupini, kar bi bilo v primeru zavrnitve reševalnega načrta na referendumu nemogoče.

"Referendum je politična igra, ki bo še dodala negotovost evropski dolžniški krizi," je za CNN povedal analitik Gary Jenkins. "Premier upa na potrditev varčevalnih ukrepov, kar bo še potrdilo njegov mandat, a bodo, če bodo Grki glasovali proti načrtu Evropske unije, tako Mednarodni denarni sklad kot evropski partnerji Grčije v zelo zapletenem položaju," je še dodal Jenkins.

Če bodo referendum zavrnili, bodo težave prešle grške meje
Če bo referendum uspel in bodo grški volivci podprli načrt Evropske unije, bo imel premier Papandreu tudi javno pooblastilo za vpeljavo novih, še strožjih varčevalnih ukrepov, ki jih zahtevajo evropske države. Če bodo Grki referendum zavrnili, bi to lahko pomenilo bankrot države in njen izhod iz evrskega območja, saj bi Grčija takoj izgubila možnost novega obroka finančne pomoči ter posledično ne bi mogla odplačati svojih dolgov. To pa državo vodi k propadu.

Poleg tega pa bi v primeru zavrnitve referenduma težave prešle meje grške države. "Papandreu bo prihodnost Evropske unije zaupal 12 milijonom grških volivcev," je za CNN povedala Louise Cooper, britanska analitičarka, ter dodala, da bi "ne" na referendumu prinesel tudi veliko negotovost bančnega sistema.

Učinek referenduma bi lahko Grki čutili še pred njegovo dejansko izvedbo, saj naj bi Grčija nov obrok posojila dobila že decembra, grško gospodarstvo pa za svoj nadaljnji obstoj potrebuje denar. "Nov obrok posojila naj bi IMF in Evropska unija izplačala decembra, a ga pred prihajajočim referendumom zagotovo ne bodo izplačali," je še povedala Cooperjeva.

Rdeče številke na svetovnih trgih
Svetovni finančni trgi so se na napoved grškega premierja odzvali zelo slabo, saj so vsi svetovni borzni indeksi izgubili vrednost; vrednost so izgubile tudi delnice bank, nič bolje pa se ni godilo evru, ki je v primerjavi z dolarjem izgubil precej vrednosti. "Izgubili smo vse, kar smo pridobili. Negotovost, ki je ne bi smelo biti, se je vrnila na svetovne trge," je povedala CNN-ova novinarka Felicia Taylor.

Opozicija zahteva predčasne volitve
Napoved grškega premierja je v torek presenetila tudi same Grke. Pred glasovanjem o zaupnici vladi, ki je napovedana za petek, in za katero je Papandreu prepričan, da jo bo dobil, so Papandreujevo stranko zapustili nekateri člani, tako da ima samo še dva glasova več od zahtevane večine. Poslanka Milena Apostolaki je svoj odhod iz stranke utemeljila z besedami, da referendum na kocko postavlja preveč.

Tudi opozicija nasprotuje referendumu in je tako pred glasovanjem o zaupnici pozvala k predčasnim volitvam, saj bi lahko referendum po njihovem mnenju ogrozil grško članstvo v Evropski uniji.