Ameriški zunanji minister John Kerry je vodil slovesnost v središču kubanske prestolnice, kjer so na znamenitem obrežju Malecon po 54 letih spet dvignili zastavo ZDA.
"ZDA in Kuba niso več sovražnice"
"Več kot pol stoletja so bili kubansko-ameriški odnosi prekinjeni zaradi posledic politike hladne vojne. ZDA in Kuba niso več sovražnice, temveč sosede. In zdaj je napočil čas, da svet to izve, pri čemer drug drugemu želimo vse najboljše," je v govoru poudaril zunanji minister Kerry. Sledil je slovesni dvig ameriške zastave, čemur je prisostvovala tudi trojica marincev, ki so leta 1961 morali sneti zastavo ob prekinitvi diplomatskih odnosov. Kerry se je ob koncu tudi zahvalil Švici, ki je 54 let skrbela in vzdrževala ameriško veleposlaništvo, saj ga Kuba ni želela prevzeti.
Prelomni obisk, ki potrjuje otoplitev
Ameriški sekretar Kerry je prispel v Havano na zgodovinski obisk, ki tudi simbolično oznanja novo poglavje v medsebojnih odnosih med kapitalistično prvo velesilo doma in zadnjo komunistično utrdbo na zahodni zemeljski polobli, ki je več kot pol stoletja morala preživeti strogo gospodarsko zaporo ZDA.
Po zmagi kubanske revolucije leta 1959 in nacionalizaciji hotelov in bank so se odnosi hitro začeli krhati, hkrati pa se je nova oblast povsem oprla na Sovjetsko zvezo in nato uradno razglasila socializem za novi državni sistem. Po Cijini propadli invaziji na Prašičji zaliv in poznejši kubanski raketni krizi pa so bili odnosi desetletja odkrito sovražni, uradno pa prekinjeni vse od leta 1961.
Veleposlaništvo ZDA v Havani sicer deluje že od 20. julija, tako kot tudi kubansko v Washingtonu, ko je v glavnem ameriškem mestu tudi vnovič zaplapolala zastava Kube. Kritiki namigujejo, da naj bi si Kerry današnji dan za svečani dvig zastave izbral zato, ker bo večina glavnih kubanskih oporečnikov v Portoriku na redni konferenci. Gre sicer za prvi obisk državnega sekretarja ZDA na Kubi po dolgih 70 letih, čeprav država leži le 100 km južneje od Floride.
Otoplitev med državama se je sicer začela konec lanskega leta ob posredovanju Vatikana in Mehike. Začelo se je z izmenjavo zapornikov iz ZDA in je Kuba iz svojih zaporov izpustila nekaj političnih zapornikov. Stekla so pogajanja o obnovi diplomatskih odnosov, ameriški predsednik Barack Obama pa je nekoliko olajšal sankcije in ovire pri potovanjih na otoško državo.
Zadnja velika ovira - gospodarska blokada
Aprila je na vrhu Amerik v Panami potekalo kratko, a zgodovinsko srečanje med Barackom Obamo in kubanskim predsednikom Raulom Castrom, sledila je odstranitev Kube z ameriškega seznama držav podpornic terorizma. V prihodnost zazrti politiki obeh držav si sicer zdaj želijo še odpravo embarga, kar pa bo težji proces, zlasti zaradi republikanske večine v kongresu, ki nasprotuje navezavi stikov. Kuba namreč še vedno ne dovoljuje političnega pluralizma in zapira oporečnike, kar je glavna kritika tudi številnih nevladnih človekoljubnih organizacij.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje