Več sto ljudi je s transparenti in ukrajinskimi zastavami pozivalo h končanju vojne v glavnem mestu Japonske Tokiu. V švicarskem mestu Zürich se je zbralo več tisoč ljudi, ki so zahtevali takojšnje prenehanje spopadov in umik ruskih vojakov iz Ukrajine. Shodi so potekali tudi v Londonu, Rimu, Parizu, Münchnu in številnih drugih mestih.

Protestniki so danes na trgu Trafalgar v Londonu mahali z ukrajinskimi zastavami in zahtevali, da Rusija konča vojno, ruskega predsednika Vladimirja Putina pa so označili za terorista. Razgrnili so tudi ogromen transparent, na katerem je pisalo, da ko bo "padel zadnjih ukrajinski vojak, bo Putin prišel po vas, gospe in gospodje".

Med demonstranti v britanski prestolnici je bil tudi papeški nuncij, nadškof Claudio Gugerotti, ki je v molitvi dejal, da smo danes vsi Ukrajinci.

V Rimu je mir v Ukrajini zahtevalo 25.000 ljudi, med njimi so bili tudi številni sindikati in združenja.

Protesti so potekali tudi v številnih nemških mestih, med številčnejšimi so bile v Hamburgu, kjer se je zbralo do 30.000 ljudi, shoda po mestu pa se je nato udeležilo 22.000 ljudi. V Münchnu je medtem okoli 2000 ljudi sklenilo človeško verigo pred ruskim in ukrajinskim konzulatom.

Protest proti vojni je bil tudi v Zagrebu, na Trgu bana Josipa Jelačića, kjer se je zbralo več tisoč ljudi. Protestniki so s transparenti pozivali h končanju vojne.

Shod, ki sta ga organizirala Hrvaški helsinški odbor za človekove pravice in Skupnost Ukrajincev mesta Zagreb, se je začel s petjem hrvaške in ukrajinske himne. Zaznamovali so ga vzkliki "Slava Ukrajini, slava!", ukrajinske in hrvaške zastave ter transparenti, ki so pozivali k miru, in čustveni govori.

Ukrajinski veleposlanik Kirilič je v svojem govoru opozoril, da invazija Rusije na Ukrajino ni več samo vojna, ampak genocid ter katastrofalna, brutalna agresija, uničevanje Ukrajine in Ukrajincev, mest, otrok in starejših, bolnišnic in šol.

"Prosim svet, Evropo, Nato, da zaustavi tega vraga. Prosim svet, Nato, da zapre nebo nad Ukrajino in reši ljudi," je dejal Kirilič in opozoril, da bo, če Putina ne zaustavijo danes, jutri prepozno. "Ni čas za razmišljanje, za izjave, čas je za ukrepanje," je dodal.

Svojo podporo Ukrajini so na shodu med drugim izrazili tudi nekdanji poslanec hrvaškega sabora Borislav Graljuk, evropski poslanec Tonino Picula in predstavnik vlade, hrvaški minister za znanost in izobraževanje Radovan Fuchs. Poudarili so, da je to evropska vojna in da ukrajinski narod zatira ruska oligarhija, ne pa ruski narod.

Protest proti Rusiji je potekal tudi v Hersonu, ki je bilo ta teden prvo večje ukrajinsko mesto, ki so ga zavzele ruske sile. V mestu, ki je pred vojno štelo 250.000 prebivalcev, so domačini danes protestirali proti ruski vojski in vihteli ukrajinske zastave. Ruski vojaki niso posredovali in so shod samo opazovali.

Srbi na shodu v podporo Rusiji

Po drugi strani se je v petek v srbski prestolnici v podporo Rusiji zbralo več sto ljudi, ki so obenem glasno kritizirali odločitev Srbije, da na zasedanju Generalne skupščine ZN-a podpre resolucijo z obsodbo Rusije zaradi njene invazije v Ukrajini. Srbskega predsednika Aleksandra Vučića so protestniki označili za izdajalca.

Protest je organiziralo več desničarskih skupin, med drugim Narodne patrulje in Obraz. Protestniki so peli srbsko in rusko himno, nosili zastave Srbije, Rusije in Belorusije ter teptali zastave EU-ja. Skandirali so "Srbi in Rusi bratje za vedno" in "Srbija, Rusija, Unije ne potrebujemo". Med drugim so se sprehodili do veleposlaništev Rusije in Belorusije.

Predsednika Vučića so obtožili, da je s podporo resoluciji GS-ja ZN-a pokazal svoj "izdajalski karakter". Kot so še sporočali, je Rusija tista, ki že 14 let preprečuje vstop "tako imenovanega Kosova" v Združene narode in "ves svet osvobaja" pred zvezo Nato.

Vučić, ki se bo 3. aprila na predsedniških volitvah potegoval za nov mandat, je sicer v sredo zvečer nagovoril državljane in jih posvaril, da bodo zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini pritiski na Srbijo čedalje hujši. Kot je povedal, je Srbija v sredo v ZN-u glasovala za resolucijo, ki obsoja rusko invazijo na Ukrajino, ni pa uvedla nobenih sankcij proti Rusiji.

Srbija se je ob napadu Rusije na Ukrajino znašla v težavah. Z Moskvo jo veže tradicionalno zavezništvo, obenem pa je kandidatka za članstvo v EU-ju, ki je proti Rusiji uvedel ostre sankcije.