Na volišča je bilo pozvanih 18 milijonov ljudi. Foto: Reuters
Na volišča je bilo pozvanih 18 milijonov ljudi. Foto: Reuters
Klaus Iohannis
Iohannis je Romun nemškega rodu. Foto: Reuters
Viktor Ponta
Ponta je premier od maja leta 2012. Foto: Reuters

Okoli 18 milijonov volivcev ima pravico odločati o nasledniku Traiana Basescuja, ki sicer podpira Iohannisa. Basescu je ob oddaji volilnega lističa odkrito dejal, da je glasoval proti Ponti, in svoje privržence pozval, naj storijo enako. Po podatkih volilne komisije je do 13. ure svoj glas oddalo 27,2 odstotka volilnih upravičencev.

"Glasoval sem za to, da bi lahko naši starši živeli v boljši državi in da bi imeli naši otroci boljšo prihodnost v Romuniji," je ob oddaji glasu dejal Ponta. Iohannis je ob glasovanju izrazil upanje, da bo Romunija v prihodnje "uživala spoštovanje in blaginjo".

Prepričljiva zmaga se po ocenah poznavalcev obeta Ponti, ki ima prednost zaradi politične izkušenosti, podpore vplivne Romunske pravoslavne cerkve in aktualne gospodarske krepitve države.

V prvem krogu je Ponta prejel 40,4 odstotka glasov, Iohannis pa 30,4 odstotka. Volilna udeležba pred dvema tednoma je bila 53,2-odstotna. Glede na javnomnenjske raziskave naj bi v drugem krogu zmagal Ponta s 54 ali 55 odstotki podpore. Volišča se bodo zaprla ob 20. uri po srednjeevropskem času.

Težave z glasovanjem v tujini
Ponti pa bi lahko sive lase povzročale težave v zvezi z glasovanjem volivcev v tujini. Romunija ima močno diasporo, po nekaterih ocenah naj bi jih v tujini živelo kar tri milijone. A le okrog 160.000 jih je lahko v prvem krogu oddalo glas na romunskih diplomatskih predstavništvih v tujini. Krivec za to je bila slaba organizacija, zaradi katere so se pred mnogo volišči vile dolge vrste volivcev, mnogi med njimi pa so pred oddajo glasu obupali.

Med tistimi, ki so glasovali, jih je 46 odstotkov glasovalo za Iohannisa in le slabih 16 odstotkov za Ponto. Ker Romuni v tujini načeloma pretežno glasujejo proti politični levici, so kritiki Ponte trdili, da je socialistična vlada namerno slabo organizirala volitve v tujini, da bi številnim volivcem preprečila udeležbo. Zaradi tega so v preteklih dneh po državi potekali številni protesti, odstopiti pa je moral tudi zunanji minister Titus Corlatean.

Pontova vlada je zato obljubila boljšo izvedbo drugega kroga. A na voliščih v tujini so se kljub temu danes vile dolge vrste volivcev. Na volišču v Münchnu se je sredi dneva na volišču nabrala že vrsta, ki je štela okoli 4.000 ljudi, mnogi med njimi pa so pozivali k odstopu Ponte. V Torinu je na oddajo glasu čakalo kar 5.000 ljudi. Po več sto ljudi je čakalo tudi pred volišči v Parizu in Londonu.