Obramboslovec s Fakultete za družbene vede v Ljubljani je v intervjuju dejal, da gneče pred ameriškim dvoriščem ne dela le Rusija, temveč svoje delovanje krepijo tudi Kitajska, Francija in Brazilija.

Kako gledate na vse pogostejšo rusko navzočnost v Latinski Ameriki? Pred časom so ruske vojaške ladje imele skupne vaje z Venezuelo, v petek pa so njihove ladje prvič po drugi svetovni vojni plule skozi Panamski prekop?
Na tej stopnji gre predvsem za rusko demonstracijo vse večje svetovne moči in samozavesti ruske države, ki s tem, da pošilja svoje vojne ladje na območje, ki skladno s t. i. Monroejevo doktrino velja za ameriško dvorišče, to sporoča predvsem ZDA. Gre tudi za obujanje t. i. diplomacije bojnih ladij, s katerimi države z navzočnostjo vojaških ladij svojim tekmecem pošiljajo določena sporočila. Vendar je to rusko sporočilo zelo premišljeno in odmerjeno, saj je na eni strani še vedno kredibilno, hkrati pa ni pretirano provokativno, da ne bi sprožilo novega zaostrovanja med državama.

To je mogoče razbrati tudi iz tega, da sta na to območje pripluli samo dve ruski ladji, pri čemer je bila ena izmed njih ponos ruske vojne mornarice oziroma druga največja plovna enota na svetu, takoj za ameriškimi jedrskimi letalonosilkami, jedrska križarska Peter Veliki. Če bi želeli Rusi zaostrovanje, potem bi poslali večjo floto ali pa jedrske strateške podmornice. Je pa to tudi svojevrsten odgovor na razmere na Južnem Kavkazu in Črnem morju, ki velja za rusko dvorišče, in kjer delujejo ameriške ladje in je prihod ruskih ladij pač svojevrsten odgovor na to oziroma iskanje novega geopolitičnega ravnovesja, ki se je po mnenju Moskve porušilo.

Seveda pa je pri tem pomembno, da sta Venezuela in tudi Kuba pomembni in priročni ruski zaveznici ter trgovinski partnerici za ruski vojaškoindustrijski kompleks kakor tudi za celotno rusko gospodarstvo, ki se tudi spopada z izzivom svetovne gospodarske krize. Vsem globalnim akterjem, še posebej Rusiji in ZDA, je jasno, da je gospodarska moč nujen in ključni del politične in vojaške moči, tako da se za temi vojaškimi predstavami skrivajo tudi zelo konkretni gospodarski interesi. No, Rusija si želi okrepiti svojo gospodarsko vlogo v Južni Ameriki, predvsem na energetskem področju in v sodelovanju na vojaško-industrijskem področju. Tako bo npr. Brazilija kupila 12 ruskih jurišnih helikopterjev Mi-35.

Gre za rusko "izzivanje" Američanov? Kako bi se lahko odzvala ameriška politika?
Seveda je to za ZDA resen izziv njenim nacionalnim interesom na zelo občutljivem območju sveta. ZDA so se na to, kljub retoriki, da njihovi interesi in vpliv v regiji ni ogrožen, odzvale z obuditvijo ameriške 4. flote, ki je bila v času hladne vojne, točneje 1950, razpuščena, njene naloge pa je prevzela 2. flota (Atlantska). ZDA so zaradi razmer v Južni Ameriki oziroma oddaljevanja držav regije od ZDA 24. 4. 2008 ponovno vzpostavila 4. floto, in to je njihov neposreden odziv na naraščanje ruskega vpliva. Treba je poudariti, da ni samo Rusija tista, ki izziva ZDA na tem območju.

Na tem območju se krepi tudi vpliv LR Kitajske in npr. Francije, ki je z Brazilijo sklenila pogodbo o razvoju prve brazilske jedrske podmornice. To pa je za ZDA nesprejemljivo, saj si ne želijo tekmice in v Braziliji vse bolj vidijo državo, ki počasi postaja potencialna regionalna in celo globalna gospodarska, politična in vojaška velesila. Seveda je za ZDA poseganje zunanjih sil, ki bi zaradi svojih interesov, neugodne procese še pospešile, nesprejemljivo. In ponovna ustanovitev 4. flote dokazuje, da se ZDA pripravljajo na soočenje tudi v tem delu sveta, morda celo na novo svetovno razmerje sil. Toda o tem je še prezgodaj govoriti, več bo znano po koncu sedanje krize.

Kakšna je primerjava ameriških in ruskih vojaških pomorskih sil?
Razmerje sil je nedvomno v korist ZDA, saj imajo vojno mornarico, ki šteje preko 400 vojnih ladij različnih razredov, medtem ko ima Rusija samo okoli 150 vojnih ladij. Tako imajo ZDA na primer skupaj 13 letalonosilk in z njimi povezanih bojnih plovnih skupin, medtem ko ima Rusija eno samo letalonosilko, ki je bistveno manjša od povprečne ameriške jedrske letalonosilke razreda Nimitz. Resda tako Rusija kakor tudi LR Kitajska načrtujeta gradnjo novih letalonosilk, vendar jih po najbolj optimističnih pričakovanjih ni mogoče pričakovati na svetovnih morjih pred letom 2015. Rusija načrtuje, da bo nekje v letih 2015-20 zgradila štiri letalonosilke s pripadajočimi bojnimi skupinami plovnih enot. Tako je ameriška premoč na svetovnih morjih v tem trenutku še vedno nesporna, kljub krepitvi ruske, kitajske in v zadnjem času tudi indijske podmorniške flote.

V koliko državah imajo Američani svoja oporišča in v koliko jih imajo Rusi?
Po nekaterih podatkih imajo ZDA po svetu 700 vojaških in obveščevalnih oporišč v 130 državah sveta. Seveda so to oporišča različnih velikosti, nekatera štejejo vsega nekaj deset pripadnikov in sploh niso prave vojaške baze, ampak predvsem prisluškovalni in podobni obveščevalni centri. Seveda pa imajo ZDA poleg teh tudi velika letalska, kopenska in pomorska oporišča z več deset tisoč vojaki. ZDA imajo danes tako velika oporišča še vedno v Evropi in Aziji ter Avstraliji, malo manj v Južni Ameriki in Afriki, kjer pa so že začeli proces krepitve svoje vojaške navzočnosti. Največja vojaška oporišča ZDA so tako v Južni Koreji, Japonska na Okinavi in Evropi (VB, Nemčija (npr. Wiesbaden in Ramstein, skupaj v Nemčiji 18 različnih oporišč, od tega dve v okviru Nata) in Italija (npr. Pisa), v prihodnje pa še Romunija in Bolgarija).

Rusija na drugi strani ima veliko manj oporišč v tujini. Predvsem pa gre za oporišča na območju nekdanje Sovjetske zveze. Rusija ima na območju SND-ja oporišča v Belorusiji, Ukrajini (Sevastopol), Moldaviji, Armeniji, Južni Osetiji in Abhaziji, Kirgiziji, Kazahstan (Bajkonur), Uzbekistanu in Tadžikistanu. Največja ruska oporišča so tako v Armeniji, Tadžikistanu, Kirgiziji, Južni Osetiji in Abhaziji. Poleg tega pa ima zunaj SND-ja še znano pomorsko oporišče Tartus v Siriji. Do leta 2001 je imela Rusija še oporišči v Vietnamu in na Kubi, ki pa ju je pozneje opustila. Zdaj se pojavljajo ideje o gradnji novih oporišč za ruske strateške bombniku v Venezueli in tudi na Kubi, vendar v obeh primerih konkretni pogovori še niso niti stekli. Poleg tega je Rusija zelo postopna v teh procesih, saj je npr. gradnja oporišč v Tadžikistanu trajala kar 15 let.

Katera država v bližini ZDA bi lahko naslednja sprejela ruske vojaške ladje ali njhove druge oborožene sile?
Tu je treba ločiti prijateljske obiske, kot je bil sedanji v Venezueli in v drugih karibskih državah, in vojaška oporišča. Sam mislim, da so ruska vojaška oporišča mogoča predvsem v Venezueli in na Kubi. Pri tem Rusiji, vsaj za zdaj, oporišča v tujini zunaj območja SND-ja niso pretirana prioriteta. Zelo nazoren je primer oporišč v Južni Osetiji in Abhaziji, kjer je ruski interes več kot očiten in je ruska duma sprejela posebno dopolnilo k državnemu proračunu, s katerim je omogočila gradnjo oporišč na teh dveh območjih. Zato predvidevam, da bo Rusija še naprej nadaljevala podobne obiske svoje vojaške flote in tudi letalstva, krepila sodelovanje med državami v regiji na trgovinskem in vojaškoindustrijskem področju, sama gradnja vojaških oporišča pa mislim, da še ni ruska varnostna prioriteta, saj ne želijo še dodatno ohlajati odnosov z ZDA, še posebej ne v trenutku, ko vidijo v novi Obamovi administraciji no vo možnost za krepitev sodelovanja med državama.

Anja Pavlič
anja.pavlic@rtvslo.si