Vojaki Rdeče armade pod Stalinovim vodstvom so osvobodili 11 evropskih držav. Foto: epa
Vojaki Rdeče armade pod Stalinovim vodstvom so osvobodili 11 evropskih držav. Foto: epa
Pariz ponoči
V Parizu bo potekala vojaška slovesnost. Foto: epa
Taboriščniki v Mauthausnu. Vsak drugi se ni nikoli vrnil.
Adolf Hitler
Hitler konca vojne ni dočakal.

Naši ljudje niso branili zgolj domovine, ampak so osvobodili tudi enajst evropskih držav, je dejal in poudaril, da se bomo tega vedno spominjali in častili junaško delo zmagovalcev. Sovjetsko zvezo je II. svetovna vojna kljub zmagi drago stala, saj je bilo v njej ubitih 27 milijonov njenih ljudi.

Nemčija se je naučila lekcije iz zgodovine in izrazila obžalovanje, zato si zasluži stalni sedež v Varnostnem svetu. Zdajšnje in prihajajočih generacij Nemcev ne moremo večno siliti v žalovanje, državi pa omejiti delovanje na mednarodnem prizorišču, je Putin dejal za nemški časopis Bild.

Putin pa je preslišal pozive treh baltskih držav - Litve, Latvije in Estonije, naj se Rusija opraviči za desetletja sovjetske okupacije trojice (več o tem si preberite tukaj) in da zmaga Rdeče armade ni pomenila samo osvoboditve izpod nacističnega jarma.

Slovesnost tudi v Franciji
Spominska slovesnost ob 60. obletnici konca II. svetovne vojne je potekala tudi v francoskem mestu Reims, kjer je Nemčija na današnji dan leta 1945 podpisala brezpogojno kapitulacijo. To je bilo teden dni po Hitlerjevem samomoru, nemško vdajo pa je podpisal generalpolkovnik Alfred Jodl. Ker je Sovjetska zveza zahtevala, da mora podpisu prisostvovati tudi predstavnik Rdeče armade, so podpis kapitulacije ponovili 9. maja 1945 v sovjetskem vrhovnem poveljstvu pri Berlinu.

V Franciji se bodo slovesnosti stopnjevale, saj bo jutri predsednik države Jacques Chirac v Parizu položil venec na grob neznanega vojaka, po Elizejskih poljanah pa bo potekala vojaška parada. Osrednja proslava ob koncu II. svetovne vojne pa bo 9. maja v Moskvi.

Obletnica osvoboditve Mauthausna
Na današnji dan pred 60 leti so zavezniške sile osvobodile še zadnje koncentracijsko taborišče II. svetovne vojne, Mauthausen. Bil je eden najbolj grozljivih taborišč, saj je v njem umrla polovica od 200 tisoč zapornikov, večinoma Judov.

Tja je bilo prepeljanih tudi 4.153 Slovencev, od katerih se jih 1.500 ni nikoli vrnilo. Povprečno so zaporniki v taborišču preživeli pet mesecev. Nacisti so kljub popolnemu porazu taboriščnike ubijali do zadnje minute pred pobegom. V zadnjih dneh vojne je število mrtvih tako hitro naraščalo, da krematorij ni zmogel sproti sežigati trupel.

Pretepanja do smrti
Koncentracijsko taborišče je bilo vzpostavljeno avgusta 1938 v bližini mesteca Mauthausen, kjer je bil že pred tem kamnolom, v katerem so delali prisilni delavci. Načrtovano je bilo kot moško samostojno taborišče za avstrijsko območje, leta 1941 pa so ga spremenili v uničevalnega. Med najbolj priljubljenimi nacističnimi medotami usmrtitev v taborišču so bila pretepanja do smrti, obešanja, zamrznitve, stradanje in smrtnonosne injekcije ter plin.

Taborišče so uradno 7. maja 1945 osvobodili Američani, čeprav so prve njihove enote tja prišle že dva dni prej. Viri poročajo, da je več tisoč izmučenih, bolnih in sestradanih taboriščnikov po osvoboditvi živelo le še nekaj dni.