Protestniki ne priznavajo volilne zmage Ahmadinedžada. Foto: EPA
Protestniki ne priznavajo volilne zmage Ahmadinedžada. Foto: EPA

"Mladi ljudje, punčke, 18, 19, študenti s teheranske univerze, stojijo pred 100, 200 policaji s ščiti in jim delajo, no daj, naredi kaj, in potem kažejo znak svobode. Svobodo, to zahtevajo. Ni ga lepšega prizora zdaj na svetu.

Ervin Milharčič Hladnik
Kot pravi Edvin Milharčič Hladnik, so ulice Irana polne mladih ljudi, ki so neustrašni. Foto: EPA
Različni podatki o številu protestnikov. Foto: EPA

Iran je moderna država z zelo staromodnim, impotetnim vodstom.

Ervin Milharčič Hladnik
V Iranu še vedno protesti
Pogovor z Ervinom Hladnikom Milharčičem

K žalovanju in mirnim protestom je svoje privržence pozval poraženi predsedniški kandidat Mir Husein Musavi. Protestniki še vedno zahtevajo ponovitev petkovih predsedniških volitev, saj so prepričani, da je Mahmud Ahmadinedžad do prepričljive zmage - prejel je več kot 60 odstotkov glasov - prišel s prevaro. Ocene o številu udeležencev na protestih so zelo različne: od 70.000 do 500.000.

Svet varuhov je od treh poraženih predsedniških kandidatov prejel prijavo kršitev na 646 voliščih. Vse tri kandidate - Musavija, Mehdija Karubija in Mehsena Razaja - je svet varuhov povabil na sestanek, ki bo v soboto in na katerem bodo razpravljali o njihovih pritožbah.
Mnogi zdaj napeto pričakujejo petkov nastop iranskega vrhovnega verskega voditelja Alija Hameneja, ki vodi tradicionalne petkove molitve, saj se bo v svoji pridigi najverjetneje dotaknil tudi aktualnega dogajanja v islamski republiki.
Mediji pod nadzorom
Iranske oblasti so sicer močno poostrile nadzor nad mediji: prepovedale so njihovo fizično spremljanje nezakonitih shodov in tudi svobodno gibanje v Teheranu. Kot piše britanski dopisnik BBC-ja, pa ni nobene cenzure nad njihovim pisanjem oz. poročanjem.

"To je optimistična, lepa zgodba, v kateri je super biti novinar. To, kar se je zgodilo, je v enem stavku rečeno, državljanski upor proti nelegitimnosti oblasti. In gledati ta državljanski upor je fantastično. To pa zato, ker je pogumen, inteligenten in brezkompromisen. In popolnoma pozitivno naravnan. In absolutno brez strahu do direktne policijske represije," dejal gost v Odmevih, novinar Ervin Hladnik Milharčič.

Dnevnikov posebni poročevalec, ki se je ravnokar vrnil iz Irana, je iz prve roke povedal, kakšni so protesti. "Mladi ljudje, punčke, 18, 19, študenti teheranske univerze, stojijo pred 100, 200 policaji s ščiti in jim delajo, no daj, naredi kaj, in potem kažejo znak svobode. Svobodo, to zahtevajo. Ni ga lepšega prizora zdaj na svetu."

Oblasti si prizadevajo tudi nadzirati spletne skupnosti, prek katerih v svet najbolj množično prihajajo novice, prijele pa so tudi več novinarjev. "Cenzura je popolna. Državna televizija dela program za otroke, ko dela poročila. Zanimivo je to, da so se zgodbe, da bodo kompjuterji, Twitter, Facebook, uničili mladino, ker nihče več ne bo bral, izkazale za zelo lažne. Ker uporabljajo moderno tehnologijo, da prek internetnih socialnih mrež pokonci držijo eno zelo intenzivno politično diksusijo. Homeini je prišel na oblast s kasetami, on je na kasete snemal svoje govore in ljudje so jih kopirali. Takrat najbolj moderna komunikacijska tehnologija ga je spravila na oblast, zdaj pa uporabljajo le še kompjuterje in mobilne telefone. Iran je moderna država z zelo staromodnim, impotetnim vodstom," pravi Milharčič.

Kakšna alternativa je Musavi?
Po Milharčičevem mnenju sam človek ni posebna alternativa, v tej zgodbi se je znašel popolnoma po naključju. "Postavili so ga za opozicijskega kandidata Ahmadinedžadu in prevzel je govorico, ki je nastala okrog njega na prejšnjih volitvah, in je opozicija bojkotirala volitve. Katastrofa. Govorili so, da je vseeno, kdo je na oblasti. Musavi je stopil pred ljudi in prevzel njihovo govorico in potem ga je to poneslo. Vseeno je, kaj reče in kaj misli, ti milijoni so tisti, ki določajo politični diskurz."

Iranske oblasti so se v sredo pritožile tujim veleposlanikom o "vsiljivih" in "nezaslišanih" komentarjih, ki naj bi bili izrečeni o iranskih notranjih zadevah. Pri tem naj bi imele v mislih "intervencionistični pristop" Washingtona, kar je ta že zanikal.

K. T.

"Mladi ljudje, punčke, 18, 19, študenti s teheranske univerze, stojijo pred 100, 200 policaji s ščiti in jim delajo, no daj, naredi kaj, in potem kažejo znak svobode. Svobodo, to zahtevajo. Ni ga lepšega prizora zdaj na svetu.

Ervin Milharčič Hladnik

Iran je moderna država z zelo staromodnim, impotetnim vodstom.

Ervin Milharčič Hladnik
V Iranu še vedno protesti
Pogovor z Ervinom Hladnikom Milharčičem