Povod za proteste je bila Janukovičeva odločitev, da ne podpiše pridružitvenega sporazuma z EU-jem. Foto: EPA
Povod za proteste je bila Janukovičeva odločitev, da ne podpiše pridružitvenega sporazuma z EU-jem. Foto: EPA
Razbijanje Leninovega kipa. Foto: Reuters
Kijev
Ukradli ste nam evropske sanje, protestniki sporočajo oblastem. Foto: EPA
Kijev
Protestniki so se zbrali kljub nizkim temperaturam. Foto: EPA
600.000 protestnikov v Kijevu

Protestniki kljub mrazu in snegu že tretjo nedeljo zapored še vedno izražajo nasprotovanje predsedniku države Viktorju Janukoviču, ker je ta zavrnil podpis pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, dodatno pa jih je razbesnelo njegovo petkovo srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta se dogovarjala o novem strateškem partnerstvu med državama.
Kolone protestnikov so obkolile vladna poslopja, ki jih varujejo policisti in pripadniki posebnih enot, na trgu Neodvisnosti v središču mesta govorci pozivajo h krepitvi odnosov z Evropsko unijo in Janukoviča opozarjajo naj s Putinom ne skuša podpisati sporazuma o vstopu države v carinsko unijo z Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom, poroča RTV-jeva dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Po petkovem srečanju Janukoviča in Putina v Sočiju so namreč zakrožile vesti, da se je ukrajinski predsednik z ruskim kolegom v zameno za cenejši ruski plin in ruska posojila, ki jih potrebuje zadolžena Ukrajina, že dogovoril o vstopu v carinsko unijo.
Protestniki so v središču prestolnice prevrnili kip nekdanjega sovjetskega voditelja Vladimirja Iljiča Lenina, ob tem pa so po navedbah policije vihteli zastavo nacionalistične stranke Svoboda.
V Kijevu se je zbralo tudi nekaj sto privržencev predsednika Janukoviča. Izgubljeni v množici modrorumenih ukrajinskih zastav in zastav opozicijskih strank so poudarjali, da je treba politično krizo končati.
"Ultimat ljudstva"
Opozicijski privrženci zavračajo pogovore z Janukovičem, dokler ta ne razpusti vlade in izpusti priprtih protestnikov ter dokler ne kaznuje policistov, ki so pred tednom dni nasilno zatrli proteste v središču ukrajinske prestolnice.

"To je ultimat ukrajinskega ljudstva in ne zgolj opozicije," je poudaril opozicijski voditelj Arsenij Jacenjuk.

Organizatorji protestov upajo, da se bo na kijevskih ulicah zbralo milijon protestnikov, potem ko jih je prejšnjo nedeljo na protestni shod prišlo okoli 350.000, kar je bil najštevilčnejši protest po oranžni revoluciji leta 2004.

"Nova Sovjetska zveza pomeni razpad Ukrajine"
Moskva si prizadeva, da bi se Ukrajina pridružila carinski uniji, v kateri sta poleg Rusije še Belorusija in Kazahstan. Protestniki v tem vidijo načrt Putina za oživitev nekdanje Sovjetske zveze.

"Vsak podpis sporazuma za ustanovitev nove Sovjetske zveze pomeni razpad države," je povedal Jacenjuk, ki v parlamentu vodi poslansko skupino stranke nekdanje premierke Julije Timošenko, potem ko so jo zaradi obtožb o korupciji obsodili na sedemletno zaporno kazen.

"Naš protest je miroljuben, a na vlado bomo pritiskali, da uresniči naše zahteve," je dejal eden izmed treh glavnih opozicijskih voditeljev in nekdanji boksarski prvak Vitalij Kličko.

Šotori na Trgu neodvisnosti
Protesti potekajo že tretji teden in na glavnem prizorišču na Trgu neodvisnosti so protestniki postavili šotore, na katerih so obešene zastave Ukrajine in Evropske unije.

Napetosti bodo po mnenju opazovalcev samo še bolj negativno vplivale na že tako slabe gospodarske razmere in povzročile padec ukrajinske valute grivna.

Zaradi strahu pred naraščanjem nestabilnosti se je namreč močno povečalo povpraševanje po tujih valutah, medtem ko so se denarne rezerve državne banke konec novembra v primerjavi z oktobrom znižale za devet odstotkov.
Preiskujejo opozicijske politike
Ukrajinske varnostne oblasti so medtem odprle preiskavo zoper posamezne politike, ker naj bi nezakonito poskušali prevzeti oblast. Imen osumljenih niso razkrili, šlo pa naj bi za pripadnike opozicije, ki že dalj časa pozivajo k odstopu predsednika Janukoviča ter k blokadi vladnih stavb.

Začela se je preiskava "nezakonitih dejavnosti določenih politikov s ciljem prevzema oblasti", je dejala tiskovna predstavnica ukrajinske varnostne službe Lada Safonova. Kot je še pojasnila, so preiskavo sprožili v skladu s kazenskim zakonikom, ki za dejanja nasilnega spreminjanja ali strmoglavljenja ustavnega reda predvideva do deset let zaporne kazni.
EU poziva k dialogu
Na nadaljevanje protestov v Ukrajini se je odzval predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je Janukoviča pozval k dialogu z opozicijo. V telefonskem pogovoru je Barroso poudaril, da je treba napetosti v tej nekdanji komunistični državi razrešiti po politični poti.
Evropska komisija je sicer oznanila, da bo visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton v kratkem odpotovala v Kijev, kjer želi pomagati pri iskanju poti iz politične krize.

600.000 protestnikov v Kijevu