Do zdaj je potrjeno, da je bil en hrvaški državljan v Ukrajini zajet, eden pa je bil ranjen. Na fotografiji pripadnik ukrajinske vojske. Foto: EPA
Do zdaj je potrjeno, da je bil en hrvaški državljan v Ukrajini zajet, eden pa je bil ranjen. Na fotografiji pripadnik ukrajinske vojske. Foto: EPA

Ministrstvo je objavilo seznam, ki pravi, da so od 24. februarja, torej od začetka ruskega napada na Ukrajino, v to državo prišli 204 hrvaški državljani. 74 naj bi jih bilo ubitih, 51 naj bi jih odšlo iz države, ostalo naj bi jih 79.

"Rusko ministrstvo za obrambo sledi in zaznamuje prisotnost vsakega tujega plačanca v Ukrajini," je po poročanju hrvaškega portala index.hr objavilo ministrstvo.

Ministrstvo trdi, da v vojaških operacijah v Ukrajini na strani ukrajinskih sil niso vključeni samo plačanci, ampak tudi tisti, ki so prišli urit ukrajinske vojake in pomagat pri vzdrževanju zahodnega orožja, poslanega v Ukrajino.

Moskva sporoča, da je največ plačancev prišlo iz Poljske (1831), Romunije (504) in Združenega kraljestva (422). Po objavljenih podatkih je Hrvaška na četrtem mestu. Index poudarja, da ti podatki niso preverjeni in da bi lahko šlo za rusko propagando.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić-Radman je dejal, da Hrvaška ne zbira podatkov o odhodu hrvaških državljanov v Ukrajino in sodelovanju v vojni, češ da je to njihova osebna stvar. Da pa bi tam umrlo toliko hrvaških državljanov, ne da bi v Zagrebu to vedeli, pa je po njegovih besedah "neverjetno". Za zdaj je potrjeno, da je bil v Ukrajini zajet en hrvaški državljan, eden pa je bil tam ranjen in se je vrnil v Zagreb na zdravljenje.

Portal jutarnji.hr piše, da se v Ukrajini na njeni strani bojuje določeno število hrvaških državljanov, a o tem, koliko jih je, ni uradnih podatkov.

Ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: EPA
Ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: EPA

Putin sankcije Zahoda označil za "nore in nepremišljene"

Ruski predsednik Vladimir Putin je sankcije, ki so jih zahodne države uvedle proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino, označil za "nore in nepremišljene".

Putin je na Mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu za sankcije še dejal, da so "bolj škodljive" za tiste, ki so jih uvedli, označil pa jih je tudi za "gospodarski blitzkrieg proti Rusiji", ki da nikoli niso imele možnosti za uspeh. Blitzkrieg je bila ofenzivna vojaška taktika nacistične Nemčije v drugi svetovni vojni.

Omenil je vse višjo inflacijo v Uniji, dejal je tudi, da se resnični interesi prebivalcev Evrope postavljajo na stranski tir, a tega ni podrobneje razložil.

A kot poroča BBC, so tudi ruski visoki uslužbenci opozorili, da rusko gospodarstvo trpi hudo škodo zaradi sankcij. Guvernerka centralne banke Elvira Nabiulina je v četrtek dejal, da je 15 odstotkov bruto družbenega proizvoda ogroženega zaradi odziva tujine na vojno v Ukrajini.

Nabiulina je črnogleda glede možnosti hitrega okrevanja ruskega gospodarstva. Kot je dejala, je "vsem jasno, da ne bo, kakor je bilo".

V petek je vodstvo največje ruske banke Sberbank opozorilo, da bi vrnitev ruskega gospodarstva na stopnjo iz leta 2021 trajalo več kot desetletje.

Putin je v govoru še oznanil konec "obdobja unipolarnega sveta". Dejal je, da so se po "zmagi v hladni vojni" ZDA "razglasile za predstavnike boga na Zemlji, za ljudi, ki so brez odgovornosti, imajo le interese".

Prehranska kriza se poglablja
Pripadniki obrambne enote v Buči v Ukrajini. Foto: EPA
Pripadniki obrambne enote v Buči v Ukrajini. Foto: EPA

Antonov: Nehajte gojiti iluzijo o porazu Rusije

Ruski veleposlanik v Washingtonu Anatolij Antonov je medtem pozval države, naj nehajo pošiljati orožje Ukrajini, saj da bo to le izzvalo trenje med ZDA in Rusijo. Države je ob tem pozval, "naj nehajo gojiti iluzije o porazu Rusije".

"Kratkovidnost Američanov je v trenutnih okoliščinah očitna (...) Saj je dovolj jasno, da je to pot do vojaškega spopada dveh največjih jedrskih sil na svetu, ki bi imel nepredvidljive posledice," je zapisal Antonov za Newsweek.

Rusija še vedno z vojaško premočjo

Ravno pred dnevi je ameriški obrambni minister Lloyd Austin v Bruslju na zasedanju obrambnih ministrov Nata evropske zaveznice v Natu pozval, naj pospešijo pošiljanje oborožitve Ukrajini za obrambo pred rusko agresijo. Združeno kraljestvo je napovedalo, da bo zelo kmalu Ukrajini dobavilo sisteme za izstreljevanje raket, ukrajinske sile pa na vzhodu države že obstreljujejo ruske položaje s havbicami francoske izdelave.

Kljub temu v Kijevu poudarjajo, da ima Rusija na bojišču še vedno veliko prednost v oborožitvi, zato prosijo za hitrejšo pomoč. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je priznal, da bo minilo še nekaj časa, preden bo težka oborožitev nameščena, ukrajinske sile pa usposobljene za njeno uporabo.

"Glede same Ukrajine, razvoj dogodkov, povezanih s to državo, je lakmusov test, ki bo pokazal pripravljenost zahodnih držav, da upoštevajo zaskrbljenost Rusije. Nadaljnji napredek proti stabilizaciji evropske varnosti bo tako odvisen od reševanja krize v Ukrajini," je še dejal Antonov. Dodal je, da je Rusija pripravljena razpravljati o varnostnih zagotovilih. "Seveda bo ob koncu posebne vojne operacije treba njihovo vsebino prilagoditi realnosti."

Ruske sile naj bi kmalu obkolile Severodoneck

Medtem se v Ukrajini nadaljujejo spopadi na vzhodu države. V Lisičansku so ruske sile uničile glavno cesto iz mesta, ki povezuje prebivalce z Bahmutom. Regionalni guverner Luganska Sergij Gajdaj je izjavil, da je Lisičansk še vedno pod nadzorom ukrajinskih sil.

Britanske obveščevalne službe so medtem objavile poročilo, da je cilj ruskih sil obkolitev Severodonecka in prodor globoko v Doneški bazen, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih 48 urah.

Zaradi izpada elektrike v rudniku ujetih 77 rudarjev

Iz rudnika premoga v Donecku na vzhodu Ukrajine poročajo o nesreči, v kateri je zaradi prekinitve električne energije v rudniku Zasjadko ujetih 77 rudarjev. Ruska državna tiskovna agencija je za incident okrivila ukrajinske sile.

"Kot posledica napadov (ukrajinskih sil), je rudnik Zasjadko v Donecku ostal brez elektrike," je poročala agencija RIA, ki se sklicuje na teritorialno obrambo separatistične regije, ki jo podpira Rusija.

Ukrajinske oblasti se na navedbe še niso odzvale, BBC pa informacije ni mogel neodvisno preveriti.

Zelenski v Mikolajivu. Foto: EPA
Zelenski v Mikolajivu. Foto: EPA

Zelenski obiskal Mikolajiv

Ukrajinski predsednik Zelenski je medtem obiskal mesto Mikolajiv na jugu Ukrajine, ki leži na frontni črti, ter izročil medalje guvernerju regije in županu mesta, je razvidno iz videoposnetka, ki ga je objavil na kanalu Telegram. V opisu je zapisal, da je v mestu razpravljal o "stanju gospodarstva, ponovni vzpostavitvi oskrbe z vodo in razmerah v kmetijstvu".

"Posebno pozornost smo namenili grožnjam s kopnega in morja. Ne prenehamo si prizadevati za zmago," je še zapisal v opisu posnetka. S posnetka je razvidno še, da je guverner regije Vitalij Kim Zelenskemu pokazal škodo na stanovanjski stavbi, v kateri je eksplozija ruskega izstrelka naredila veliko luknjo.

Zelenski je mesto obiskal le dan po ruskem napadu, v katerem sta bila ubita dva človeka, 20 pa jih je bilo ranjenih. To je eden redkih obiskov ukrajinskega predsednika zunaj Kijeva, prvi takšen obisk pa je konec maja opravil v vzhodnem mestu Harkov.

Spopadi sicer potekajo ob pokrajinskih mejah Mikolajiva in Hersona, frontna črta pa se je večinoma stabilizirala. Mikolajiv je tarča ruskih napadov že od začetka ruske invazije 24. februarja, saj predstavlja obrambni center južne Ukrajine in leži na poti do strateško pomembnega črnomorskega pristaniškega mesta Odesa, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Razmere v Severodonecku vse slabše