Vladimir Putin pravi, da so naloge ruske vojske v Siriji popolnoma izpolnjene. Foto: Reuters
Vladimir Putin pravi, da so naloge ruske vojske v Siriji popolnoma izpolnjene. Foto: Reuters
Sirija med prekinitvijo sovražnosti
27. februarja je v Siriji začelo veljati premirje. Foto: Reuters
Rusija je septembra lani začela zračne napade v podporo sirskim vladnim silam, ki so tako lahko sprožile silovite ofenzive proti upornikom in drugim sovražnim skupinam ter dosegle večje uspehe. Foto: Reuters

Ruski predsednik je ob tem izrazil upanje, da bo z umikom spodbudil nadaljevanje mirovnih pogajanj, in zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu naročil, naj okrepi rusko sodelovanje v mirovnem procesu. Kot poroča nemška tiskovna agencija DPA, je Putin obrambnemu ministrstvu dejal, da so bile naloge oboroženih sil "popolnoma izpolnjene" in zato "ukazuje umik večine sil iz Sirije". Dodal je, da je ruska vojska med operacijo v Siriji "izkazala profesionalizem". Kot je sporočil Kremelj, se je Putin glede umika uskladil s predsednikom Sirije Bašarjem Al Asadom.

A Putin in Al Asad sta se ob tem dogovorila, da bo Rusija ohranila letalski center za nadzorovanje prekinitve ognja. Al Asad je po navedbah Kremlja Putinu izrazil hvaležnost za rusko podporo in pohvalil pogum pripadnikov ruskih oboroženih sil, ki so sodelovale v vojaških operacijah v Siriji. Po pisanju Tassa je še zagotovil, da bo čim prej sprožil politični proces v Siriji. Iz sirske predsedniške palače so sporočili, da je Moskva obljubila nadaljnjo podporo Damasku v boju proti terorizmu.

Glavna sirska opozicijska skupina Visoki pogajalski odbor je v odzivu že pozdravila odločitev o umiku dela ruskih sil, a je dodala, da bo treba še preveriti učinek tega ukaza na terenu. Tiskovni predstavnik odbora Salem Al Meslet je dejal, da morajo preveriti, ali to pomeni dejanski umik sil ali le zmanjšanje števila ruskih letal v Siriji. ZDA so se na rusko napoved odzvale zadržano. Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je dejal, da bodo morali počakati, da vidijo, kakšne namene ima Rusija.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je odzivu na rusko potezo dejal, da bo s tem Al Asad pod pritiskom, da se pogajanja obrnejo v smer mirne tranzicije in konca vojne.

"To je trenutek resnice"
Sicer se je v Ženevi začel nov krog mirovnih pogajanj. Posebni odposlanec Združenih narodov za Sirijo Staffan de Mistura je pred začetkom dejal, da je pri usodi pogajanj glavno vprašanje dogovor o politični tranziciji v Siriji. Kot je povedal, se morajo takoj osredotočiti na "prava vprašanja": "Kaj je pravo vprašanje? Mati vseh vprašanj je politična tranzicija. To je trenutek resnice."

Pogoj sirskih oblasti je, da predsednik Al Asad ostane na položaju. Zahod se s tem ne strinja. Ameriški zunanji minister John Kerry je v Parizu kritiziral izjave sirskega kolega Valida Mualema o tem, da bi z umikom Al Asada "prestopili rdečo črto". Po srečanju s kolegi iz Nemčije, Francije, Velike Britanije in Italije je dejal, da so izjave sirskega zunanjega ministra jasen poskus prekinitve procesa. "A dejstvo je, da sta Al Asadova najmočnejša sponzorja, Rusija in Iran, sprejela pristop, ki narekuje politično tranzicijo in v določenem času izvedbo predsedniških volitev," je dejal Kerry. Sirska opozicija je sporočila, da bo moral Al Asad oditi "na tak ali drugačen način".

"Narediti je treba korak naprej"
Francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault je izjavo vodje sirske diplomacije označil za provokacijo in slab znak za mirovna prizadevanja. "Političnega procesa ne bo, če opozicija ne bo tesno vpletena in zaupljiva," je nadaljeval in dodal, da "morajo vse strani v sirskem konfliktu zagotoviti, da bo mirovni proces iskren in da bodo narejeni koraki naprej". Rusija pa je sprte sirske strani pozvala h kompromisu. Kot je povedal ruski veleposlanik pri Združenih narodih v Ženevi Aleksej Borodavkin, upajo, "da bo tokrat prevladal bolj uravnotežen in resničen pristop v pogajanjih".

Čeprav se je po zadnjem februarskem krogu pogajanj, ki so propadla, v Siriji veliko spremenilo, Al Asadova usoda in datum volitev, ki naj bi jih izvedli v 18 mesecih, ostajata veliki oviri na poti do dogovora o načrtu za mir. Prekinitev ognja, ki je v veljavi od 27. februarja, v veliki meri drži, čeprav obtožbe o kršitvah prihajajo z obeh strani. Sircem, naveličanim vojne, je ponudila nekaj olajšanja in omogočila dostavo pomoči okoli 150.000 ljudem, ki živijo v obleganih mestih. V petletni vojni je bilo doslej ubitih več kot 270.000 ljudi, na milijone pa je razseljenih.

Preložena dostava humanitarne pomoči
Medtem so zaradi varnostnih težav preložili napovedano dostavo humanitarne pomoči za oblegana mesta Madaja, Zabadani, Fuaja in Kafraja, je sporočil Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC). So pa uspešno dostavili pomoč 10.000 družinam v provinci Alep na severu Sirije. Dostava pomoči v mesta Madaja in Zabadani, ki sta pod nadzorom sirskih oblasti, ter Fuaja in Kafraja, ki ju oblegajo uporniki, je vedno časovno usklajena, je dejal tiskovni predstavnik ICRC-ja Pawel Krzysiek.

Zaradi razmer na območju kraja Kalat al Madik, ki leži na poti v Kafrajo, pa tovornjakov iz varnostnih razlogov niso mogli poslati. Zato so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP odpovedali tudi dostavo pomoči v preostala tri mesta. "Vse je pripravljeno, in ko bodo varnostne razmere dopuščale uskladitev dostav, jih bomo tudi izvedli," je zagotovil Krzysiek.