Mladić se bo v Haagu pridružil Karadžiću. Foto: EPA
Mladić se bo v Haagu pridružil Karadžiću. Foto: EPA
Srebrenici
V Srebrenici se je zgodil najhujši pokol na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Odgovornosti bremenijo Mladića in Karadžića. Foto: EPA
Haag
Mladića naj bi v Haag prepeljali prihodnji teden. Foto: EPA
Portret Ratka Mladića

Po prijetju političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića poleti leta 2008 je Mladić ostal najbolj iskani begunec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, haaško tožilstvo pa je ves čas vztrajalo, da je na ozemlju Srbije, kar se je na koncu tudi potrdilo z operacijo srbske varnostno-obveščevalne službe, v kateri je bil prijet.

Mladić je bil rojen 12. marca 1942 v vasi Kalinovik na jugu Bosne in Hercegovine. Njegov oče je bil partizan, ki so ga hrvaški ustaši ubili leta 1945. Čeprav si je Mladić želel postati učitelj, je končal v Beogradu, kjer se je po srednji vojaški šoli vpisal še na vojaško akademijo. Po končanem študiju je vojaško kariero začel v nekdanji Jugoslovanski ljudski armadi, in sicer v Makedoniji, kjer je služboval do leta 1978, nato pa se lotil študija na poveljniško-štabni akademiji, ki jo je zaključil med tremi najboljšimi.

Zločini v času poveljevanja
Po izbruhu vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije na začetku 90. let prejšnjega stoletja ga je generalštab JLA-ja poslal na območje Hrvaške, ki je bil pod nadzorom tamkajšnjih Srbov. Poveljeval je 9. korpusu JLA-ja v bojih s hrvaško vojsko na območju Knina. Leto dni pozneje, ko je vojna izbruhnila še v sosednjem BiH-u, ga je predsednik bosanskih Srbov Radovan Karadžić imenoval za poveljnika vojske bosanskih Srbov in na tem položaju je ostal do decembra leta 1996.

Med vojno je Mladić izredno hitro napredoval - oktobra leta 1991 je postal generalmajor, pet mesecev pozneje so ga povišali v generalpodpolkovnika in sredi leta še v generalpolkovnika. Med njegovim poveljevanjem je vojska bosanskih Srbov zagrešila številne vojne zločine, med katerimi sta najodmevnejša 43-mesečno obleganje Sarajeva in pokol v Srebrenici leta 1995, ko je bilo ubitih okoli 8.000 Muslimanov.

Skrivanje s pomočjo mreže podpornikov
Štiriletna vojna v BiH-u se je končala novembra leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma, Mladić pa je ostal častnik vojske Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) do 28. februarja leta 2002, ko so ga oblasti v Beogradu upokojile. Po koncu vojne v BiH-u se je vrnil v Beograd, kjer je užival podporo do aretacije Slobodana Miloševića spomladi leta 2001.

Mladić je bil na begu od 25. junija leta 1995, ko je haaško sodišče proti njemu vložilo prvo obtožnico. Uradni Beograd je šele leta 2006 priznal, da se je haaški ubežnik vse do 1. junija občasno mudil tudi v vojaških objektih na območju Srbije in da so za njegovo skrivanje zunaj teh objektov skrbeli upokojeni pripadniki vojske Republike srbske, tem pa so pomagali še upokojeni pripadniki jugoslovanske vojske ter civilisti.

V času njegovega skrivanja so se pojavile številne govorice o tem, kje naj bi bil, medtem ko je njegova družina vztrajala pri tem, da je mrtev. Leta 2010 so svojci na sodišču celo vložili zahtevo, da se ga razglasi za mrtvega in se kot dan njegove smrti navede 1. marec 2008, ko naj bi ga nazadnje videli, vendar je sodišče to zahtevo zavrnilo.

V mednarodni skupnosti so njegovo prijetje, ki je bil tudi eden izmed pogojev približevanja Srbije Evropski uniji, odločneje zahtevali po strmoglavljenju Miloševića.

Obtožba za genocid
V prvi obtožnici proti Mladiću in Karadžiću je haaško sodišče zaradi etničnega čiščenja in drugih zločinov med vojno v BiH-u oba obtožilo genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, zaradi genocida v Srebrenici pa je štiri mesece pozneje sodišče proti obema vložilo še drugo obtožnico. Aprila 2000 je tožilstvo vložilo spremenjeno in dopolnjeno obtožnico proti Karadžiću in tako ločilo prvotno skupno obtožnico.

Novembra 2002 je haaško sodišče vložilo tudi spremenjeno in dopolnjeno obtožnico proti Mladiću, medtem ko je njun sodni postopek po aretaciji Karadžića 21. julija 2008 sodišče uradno ločilo oktobra 2009, dober teden dni pred začetkom sojenja Karadžiću.

Mladić je po osebni in poveljniški odgovornosti kot poveljnik vojske bosanskih Srbov obtožen genocida in sodelovanja v genocidu, odgovornosti za zločine proti človečnosti, vključno s pregoni na politični, rasni in verski podlagi, iztrebljanja, ubojev, deportacij ter drugih nečloveških dejanj proti pripadnikom nesrbskih narodov v BiH-u. Poleg tega je obtožen kršitev pravil in običajev vojskovanja - ubojev, izpostavljanja civilistov nasilju, zajetja talcev in drugega.

Portret Ratka Mladića