Rode je v pogovoru za Večernji list spregovoril o spolnih škandalih med duhovniki, o redovniškem poklicu in slovensko-hrvaških odnosih. Foto: EPA
Rode je v pogovoru za Večernji list spregovoril o spolnih škandalih med duhovniki, o redovniškem poklicu in slovensko-hrvaških odnosih. Foto: EPA
Papež Benedikt XVI. in kardinal Rode
Rode vidi v napadih na papeža poskus uničenja Cerkve. Foto: EPA
Franc Rode
Kardinal, tako kot novi ljubljanski nadškof Anton Stres, ni zadovoljen s položajem Cerkve v Sloveniji. Foto: EPA

Nekdanji ljubljanski nadškof in prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja je v pogovoru za hrvaški Večernji list dejal, da je vsa gonja glede pedofilije med duhovniki že presegla mejo dobrega okusa, saj sta imela, po njegovih besedah, eden ali največ dva duhovnika od stotih kakšno avanturo v življenju, vendar pa se v medijih to predstavlja kot vseprisoten in stalen pojav v Cerkvi.

"Kdo ne vidi, da gre za sovražni napad na Cerkev in v zadnjih dneh na samega papeža," pravi Rode, ki v tem vidi poskus načenjanja moralne avtoritete Cerkve in njenega gospodarskega uničenja, v ozadju pa gre za delovanje sil, ki ne prenesejo navzočnosti Cerkve v svetu in vpliva, ki jih ima na ljudi s svojim moralnim naukom.

Slovenski kardinal je spregovoril tudi o redovnikih in redovnicah, za katere je po njegovem mnenju danes bolj kot karizmatičnost pomembna njihova preroškost. "Pravo, avtentično redovništvo mora biti preroško," je dejal Rode in pojasnil, da je to njegovo specifično poslanstvo v Cerkvi in na svetu. Dodaja, da morajo škofje ne zgolj spoštovati specifično karizmo redovniške skupnosti, ampak jo tudi varovati in promovirati.

Škof je na neki način odgovoren, da redovniška skupnost živi v skladu s svojo karizmo znotraj škofije, po drugi strani pa se mora držati škofovih pravil glede naukov, bogoslužja in pastoralnega načrta. Vendar Rode priznava, da se teh načel ne držijo vsi, zato se škofje pogosto pritožujejo nad neposlušnostjo duhovnikov, čeprav večjih težav ni, pravi.

Prihodnost redovništva je v prepoznavnosti
Rode se je pred kratkim vrnil iz ZDA. Priznava, da je redovništvo na drugi strani "luže" v krizi, prav tako tudi po vsem zahodnem svetu, kar je ponazoril s številom redovnic, ki jih je bilo v ZDA leta 1965 180.000, danes pa jih je 65.000. "Skoraj vsaka katoliška župnija je imela svojo osnovno šolo, gimnazijo in druge ustanove, ki so jih vodile redovnice, danes pa je mnogo teh ustanov zaprtih," je dejal.

Po drugi strani Rode opaža, da je val sekularizacije in feminizma močno prodrl v redovniške skupnosti, kar se kaže v tem, da so redovnice odvrgle svoje redovniške obleke in zato niso več prepoznavne kot redovnice. Poleg tega so razbite tudi redovniške skupnosti in nekatere sestre so se, tudi po dve ali tri, odločile za ločeno življenje. "V takšnih razmerah je molitev težka, redna disciplina nemogoča in pokora ter siromaštvo abstrakten pojem," je bil kritičen Rode.

Kardinal obžaluje, da so se na Zahodu skoraj vse redovnice odločile za civilno obleko, saj s tem niso ničesar pridobile, ampak prav nasprotno. Nobena civilna obleka jim po njegovem mnenju ne more dati dostojanstva in posvečenega videza, kot ga daje redovniška obleka. Zato meni, da je prihodnost redovništva v prepoznavnosti, katere del je tudi redovniška obleka.

Zakoni morajo biti skladni s katoliško etiko
Na vprašanje, koliko lahko Cerkev vpliva na sodobnega človeka s svojim naukom, je Rode odgovoril, da je to odvisno od tega, na katerem področju Cerkev nagovarja ljudi. Ljudje po njegovem prepričanju lažje sprejemajo cerkveni družbeni nauk, njen nauk o medsebojni ljubezni, kot tudi vse, kar sodi na področje spolnosti, kar se še posebej kaže danes, ko vse evropske države sprejemajo zakone, ki so v nasprotju s katoliškim pogledom na spolnost in družino.

Preprosti ljudje nato misiljo, da je vse, kar je dovoljeno z zakonom, tudi moralno opravičljivo, zato morajo biti zakoni, ki jih sprejema politika, v skladu z naravnim pravom in katoliško etiko, dodaja kardinal.

Slovenija žalosten unikat
Pogovor je nanesel tudi na slovensko-hrvaške odnose, pri čemer je Rode dejal, da so bili v Vatikanu presenečeni nad stališči slovenske in hrvaške škofovske konference glede arbitražnega sporazuma, saj je papež nedvoumno povedal, da je ta sporazum pozitiven premik v svetovni politiki. Sam kardinal meni, da je sporazum potreben in da je dobro, da se sklene.

Rode je dejal, da sovražne besede in agresivne izjave niso nikomur koristile, zato je treba graditi zavezništvo na dobrem sosedstvu in prijateljstvu. "Vsaka poteza, ki gre v tej smeri, je pozitivna, pametna in modra. Enostavno, krščanska," je še dejal slovenski karidnal, ki meni, da je najboljša rešitev najverjetneje tista, s katero ne bo nihče zadovoljen, čeprav je poudaril, da je za Slovenijo osrednjega pomena dostop do mednarodnih voda.

Malo manj kot z medsosedskimi odnosi je Rode zadovoljen s položajem Cerkve v Sloveniji, kjer je še vedno več nerešnih vprašanj, med njimi tudi vprašanje verouka v šoli, kjer je Slovenija po njegovih besedah "žalosten unikat v Evropi" in kjer smo na ravni Albanije.