Bouta so po poltretje leto dolgi sodni in diplomatski sagi iz Bangkoka s posebnim letalom in v spremstvu ameriških predstavnikov odpeljali proti ZDA, potem ko je vlada tajskega premierja Abhisita Vedžadživa podprla odločitev tajskega prizivnega sodišča, ki je potrdilo izročitev.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je izročitev posledica nezaslišanega ameriškega pritiska na tajsko vlado. "V nasprotju z dvema odločitvama tajskega kriminalnega sodišča, ki je odločilo, da Viktorju Boutu krivda ni bila dokazana, je bil - zaradi odločitve tajske vlade - izročen ZDA. Menim, da je to nezaslišan političen pritisk na sodni proces in na vlado Tajske. Cela zgodba je primer očitne krivice," je bil jezen Lavrov in dodal, da je ameriško preganjanje Bouta politično motivirano in da bo Rusija uporabila vsa pravna sredstva, da ga podpre.

"Trgovca s smrtjo", nekdanjega pilota sovjetske vojske, so v Bangkoku aretirali marca 2008, ko naj bi skušal prodati večjo količino orožja kolumbijskim gverilcem Farc, ti pa so bili v resnici ameriški agenti. V ZDA mu grozi dosmrtna ječa, ker je obtožen terorizma, saj naj bi s floto transportnih letal prodajal orožje številnim skupinam in tako pomagal pri podpihovanju spopadov v Afriki, Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu. Bout se brani, da je zgolj vodil letalsko transportno podjetje.

Tudi Moskva vztraja, da je nedolžen. Triinštiridesetletnik naj bi poznal podrobnosti ruskih vojaških obveščevalnih operacij, zato se ruski diplomati bojijo, da bi jih utegnil razkriti med sojenjem.

Washington je v začetku leta v zvezi z Boutom iz strahu, da s prvo obtožnico o terorizmu ne bo uspešen, odprl še eno - zaradi pranja denarja in poneverb. Sodišče v Bangkoku je nato presodilo, da za drugi primer ni dovolj dokazov, kar je tudi odprlo pot za Boutovo izročitev. Njegova obramba se je nato še enkrat pritožila, a brez uspeha. Njegov ruski odvetnik je izročitev označil za "nezakonito" in priznal, da odločitve, potem ko bo Bout pristal na ameriških tleh, ne bo več mogoče izpodbijati.