Po nočnem obstreljevanju v Donecku. Foto: EPA
Po nočnem obstreljevanju v Donecku. Foto: EPA
V boju za vzhod Ukrajine je umrlo že več kot 4.000 ljudi. Foto: EPA
Kijev bo preverjal potne liste okoli območij pod nadzorom upornikov, s čimer želi nadzorovati dotok tujih borcev na območja spopadov. Foto: EPA

Tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Andrij Lisenko je povedal, da je v regijo Lugansk, ki je pod nadzorom proruskih separatistov, v četrtek prispel konvoj 32 tankov, 16 topov in 30 tovornjakov z vojaki ter opremo. Druga kolona, vključno s tovornjaki in tremi mobilnimi radarskimi postajami, pa je prečkala mejno črto na drugi točki v isti regiji, je dodal.

Lisenko je še povedal, da je bilo v spopadih med ukrajinskimi silami in proruskimi uporniki v zadnjih 24 urah ubitih pet ukrajinskih vojakov, najmanj 16 pa je bilo ranjenih.

Porošenko: Huda kršitev prava
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je dejal, da je prihod ruskih konvojev huda kršitev mednarodnega prava, zaradi katere bo še težje doseči mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Porošenko je v zvezi s tem po telefonu poklical nemško kanclerko Angelo Merkel in opozoril, da bi se konflikt lahko stopnjeval.

Rusija nove obtožbe o premikih ruskih čet na ukrajinsko ozemlje zavrača. Kot je dejal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva, so tovrstne trditve Kijeva le govorice brez dokazov. Opozoril je, da takšna provokativna sporočila še dodatno pogrevajo že tako razgreto ozračje na jugovzhodu Ukrajine. Rusija med drugim prav tako očita Natu, da poslabšuje položaj z nepreverjenimi trditvami.

Obtožbe kršenja premirja
Moskva je sicer Kijev že pred tem obtožila kršenje premirja na vzhodu Ukrajine. Rusija ukrajinsko vlado obtožuje stopnjevanja vojaške ofenzive proti proruskim upornikom. "Očitno je, da je ukrajinska stran grobo kršila te sporazume," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. "Namesto omilitve je Kijev okrepil sovražnosti na jugovzhodu države z uporabo težke oborožitve, kar je povzročilo na tisoče žrtev in množično uničevanje," so zapisali v Moskvi.

Kijev in uporniki se sicer medsebojno obtožujejo glede odgovornosti za obstreljevanje šole v Donecku v sredo, v katerem sta dva najstnika umrla, štirje pa so ranjeni. Predstavnik ukrajinske vojske Andrij Lisenko je dejal, da prvotni podatki kažejo na to, da so izstrelki na šolo prileteli z območja pod nadzorom separatističnih sil.

Separatisti pa so za napad okrivili ukrajinske sile in dodali, da vladne sile nediskriminatorno napadajo stanovanjska območja na vzhodu Ukrajine. Kot je še dejal Lisenko, je bilo v zadnjih obstreljevanjih na območjih spopada ranjenih devet ukrajinskih vojakov. Večkrat je ponovil, da v Ukrajino prihajajo "ruske enote in plačanci". Moskva takšne trditve zavrača, vendar so novinarji na območjih spopadov že večkrat opazili ruske vojake in opremo.

Pregledovanje potnih listov znotraj Ukrajine
Kijev je medtem napovedal vzpostavitev nadzornih točk okoli območij pod nadzorom proruskih separatistov, na katerih bodo preverjali potne liste. Ukrajinska obmejna policija je sporočila, da bo treba za vsak premik na območju pod nadzorom upornikov ali z njega pokazati potni list.

Tujci, ki bodo morali pokazati potni list ali potrebni vizum, bodo "poslani na filtracijske točke, kjer se bo določil namen njihovega obiska".

Namen varnostnega ukrepa je odrezati separatistično pokrajino na vzhodu, kjer je topniško obstreljevanje v četrtek kršilo krhko premirje. Kot poroča Al Džazira, pa bo nov režim preverjanja potnih listov vzpostavil de facto notranjo mejo, kar pomeni uspeh separatistov pri vzpostavljanju samooklicanih republik v pokrajinah Doneck in Lugansk.

Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je dejal, da bi o ukrajinski krizi razpravljal v "ženevskem formatu". V Ženevi je aprila namreč potekalo štiristransko srečanje, na katerem so sodelovale tudi ZDA in EU, in rezultat katerega je bil sporazum, ki je pozval vse "nezakonite oborožene skupine" k predaji.

Ne glede na to pa so separatisti razglasili neodvisnost v pokrajinah Doneck in Lugansk, v poskusih ukrajinskih sil, da prevzamejo nadzor nad pokrajinama pa je umrlo več kot 4.000 ljudi.