V tako imenovani "viziji iz Hirošime o jedrski razorožitvi" se je skupina sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav zavezala, da bo "dosegla svet brez jedrskega orožja z nezmanjšano varnostjo za vse".

Kot so zapisali, vrh poteka v Hirošimi, ki skupaj z Nagasakijem opozarja na "uničenje brez primere in neizmerno človeško trpljenje", ki so ga doživeli prebivalci po ameriških atomskih bombah leta 1945. Pri tem so poudarili pomen 77-letnega obdobja neuporabe jedrskega orožja.

Pogodba o neširjenju jedrskega orožja mora biti podlaga za prizadevanje za jedrsko razorožitev in miroljubno uporabo jedrske energije, je navedeno v izjavi, v kateri voditelji G7 poudarjajo, da je svet brez jedrskega orožja treba doseči z "realističnim, pragmatičnim in odgovornim pristopom".

Voditelji so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP z dokumentom nakazali, da je v sedanjem svetovnem varnostnem sistemu težko doseči napredek pri jedrski razorožitvi, dokument pa je odraz prizadevanj japonskega predsednika vlade Fumia Kišide, ki prihaja iz Hirošime.

"Za dosego sveta, kakršnega si želimo, so potrebna svetovna prizadevanja, ki nas bodo popeljala od krute resničnosti do ideala, ne glede na to, kako ozka je ta pot," so poudarili, niso pa ponudili konkretnih zavez.

Obsodba jedrske retorike Rusije

Voditelji so v dokumentu obsodili neodgovorno jedrsko retoriko Rusije, načrt za namestitev jedrskega orožja v Belorusiji pa označili za nevaren in nesprejemljiv.

"Neodgovorna jedrska retorika Rusije, spodkopavanje režimov nadzora nad oborožitvijo in izražena namera za namestitev jedrskega orožja v Belorusiji so nevarni in nesprejemljivi," so zapisali v izjavi. V jedrski vojni ni mogoče zmagati "in se ne sme nikoli začeti", so poudarili.

Za G7 tudi Kitajska predstavlja grožnjo

Kitajska s pospešenim povečevanjem svojega jedrskega arzenala brez preglednosti in smiselnega dialoga prav tako predstavlja "grožnjo svetovni in regionalni stabilnosti", piše v izjavi.

Voditelji so poudarili, da si želijo zmanjšati gospodarsko odvisnost od Kitajske, ter pri tem poudarili, da politika G7 ni namenjena škodovanju azijski velesili ali onemogočanju njenega gospodarskega napredka.

Zapisali so, da sta za "gospodarsko odpornost potrebni zmanjšanje tveganja in diverzifikacija". Pri tem so poudarili, da to ne predstavlja odmika od Kitajske, temveč le "zmanjšanje prevelike odvisnosti v ključnih dobavnih verigah".

Skupina G7, katere članice z namenom pritiska izvajajo vrsto sankcij proti več državam, je Kitajsko opozorila pred zlorabo trgovine za pritisk na gospodarske partnerice.

Sklepna izjava o gospodarski varnosti sicer neposredno ne omenja Kitajske, vendar je skupina v njej opozorila na "skrb vzbujajoč porast primerov gospodarske prisile", ki poskušajo "spodkopati zunanjo in notranjo politiko ter stališča članic G7" in partnerskih držav.

V izjavi so države G7 Kitajsko pozvale tudi, naj "pritisne" na Rusijo in s tem pripomore h končanju vojne v Ukrajini. Ostro so zavrnili tudi kakršne koli poskuse enostranskega spreminjanja statusa Tajvana, Tajvanski preliv pa so označili za "bistven za varnost in blaginjo mednarodne skupnosti". Kljub temu se njihovo stališče do statusa Tajvana ne spreminja, saj države G7 ohranjajo politiko ene Kitajske.

Za kitajske ozemeljske zahteve v Južnokitajskem morju po pojasnilih držav G7 ni pravne podlage, svoje trditve pa so podkrepili z odločitvijo mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu iz leta 2016, ki je kitajske ozemeljske zahteve razglasilo za neutemeljene. Peking sicer skoraj celotno Južnokitajsko morje označuje kot del Kitajske, zaradi česar je v sporu z Malezijo, Indonezijo in Filipini, v skupini G7 pa so opozorili pred militarizacijo tega območja.

Rusija: Zahod izrablja vojno v Ukrajini za poraz Rusije

Odločitve, sprejete na vrhu skupine G7 v Hirošimi na Japonskem, so namenjene poskusom obvladovanja Rusije in Kitajske, se je danes na sklepe voditeljev sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav odzval ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Lavrov je ponovil trditev Moskve, da Zahod vojno v Ukrajini izrablja za strateški poraz Rusije tudi na geopolitičnem področju.

Kitajska: G7 se vmešava v naše notranje zadeve

Kitajska se je medtem Japonski kot organizatorki srečanja pritožila, da se vrh G7 vmešava v njene notranje zadeve, vključno s Tajvanom. "Skupina G7 ignorira resne skrbi Kitajske in vztraja pri manipulaciji z zadevami, povezanimi s Kitajsko, obrekuje in napada Kitajsko ter se grobo vmešava v njene notranje zadeve," so sporočili s kitajskega zunanjega ministrstva.

Skupina G7 "poje pesem o mirnem svetu, vendar zavira razvoj drugih držav" ter vpliva na mir in regionalno stabilnost, je opozoril Peking in G7 opisal kot majhno skupino, ki služi "sebičnim interesom ZDA".

Ursula von der Leyen: G7 boljša za svetovni jug kot Kitajska

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da je gospodarska politika skupine G7 boljša za svetovni jug kot gospodarska politika Kitajske. Pojasnila je, da imajo nekatere države s Kitajsko negativne izkušnje pri sodelovanju v kitajski pobudi za oživitev svilne poti. To bi morale po njenih besedah izkoristiti države G7 in državam ponuditi posle, ki bodo ustrezni za obe strani.

Von der Leyen je ob tem napovedala tudi novo strategijo ekonomske varnosti, ki jo bo Evropska komisija predlagala naslednji mesec.

Severno Korejo so v izjavi posvarili pred "provokativnimi dejanji", Iran pa pozvali, naj "ustavi jedrsko zaostrovanje".

Voditelj članic skupine – Kanade, Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Italije, ZDA, Japonske, pa tudi EU-ja – so v petek srečanje v Hirošimi začeli s polaganjem vencev ob spomeniku žrtvam ameriškega napada z jedrsko bombo leta 1945.