Bolton (levo) je bil tretji Trumpov svetovalec za državno varnost. Foto: Reuters

"Sinoči sem obvestil Johna Boltona, da njegove storitve v Beli hiši niso več potrebne," je po poročanju BBC-ja sporočil Trump.

"Odločno se nisem strinjal s številnimi njegovimi predlogi," je pojasnil predsednik, ki je dodal, da bo Boltonovega naslednika imenoval naslednji teden. Za zdaj je na položaj vršilca dolžnosti začasno imenoval Boltonovega namestnika Charlieja Kuppermana. Ta je bil prej eden od direktorjev pri podjetjih Boeing in Lockheed Martin.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Stephanie Grisham je novinarjem dejala, da predsedniku "ni bilo všeč" veliko Boltonovih politik.

Bolton pa je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da je v ponedeljek zvečer ponudil svoj odstop. Tudi pozneje je vztrajal, da ni bil odpuščen, ampak da je odstopil.

Trump se je Boltona znebil v času poročanja, da je njegov kabinet razdeljen glede preklica povabila talibanov v ZDA na podpis mirovnega sporazuma. Bolton je mirovnim pogovorom s talibani, ki naj bi potekali v ameriškem Camp Davidu, nasprotoval.

Bolton je bil sicer tretji Trumpov svetovalec za državno varnost, po Michaelu Flynnu in H. R. McMasterju.

Neimenovani uslužbenec je za ameriško televizijo CBS dejal, da je imel Bolton "svoje prioritete" in ga ni zanimalo, kakšne so predsednikove.

Na Trumpovo odločitev se je že odzval ameriški zunanji minister Mike Pompeo. Dejal je, da se tudi sam pogosto ni strinjal z Boltonom in da ima predsednik pravico do "osebja, ki ga želi". Tuje države je opozoril, naj ne pričakujejo sprememb v ameriški zunanji politiki. "Menim, da noben voditelj na svetu ne more sklepati, da se bo zato, ker gre eden od nas, bistveno spremenila zunanja politika predsednika Trumpa," je povedal.

Po drugi strani pa ne gre za nobeno presenečenje. Ameriški mediji so prejšnji teden poročali o velikih napetostih v Trumpovi ekipi državne varnosti med Boltonom na eni strani in drugimi predstavniki vlade na drugi. Trump je ta poročila označil za lažne novice in trdil, da je vse v najlepšem redu.

Trump odpustil Boltona
Trump o mirovnih pogovorih s talibani: Zame so mrtvi

Za vse vojne, a z varne razdalje

Bolton je znan po svoji agresivni politiki in zagovarjanju ameriških napadov po svetu. Bil je eden glavnih snovalcev napada na Irak leta 2003, češ da je imel iraški predsednik Sadam Husein orožje za množično uničevanje, leta 2016 je javno pozval k bombardiranju Irana, zagovarjal je tudi napad na Severno Korejo. Bolton je izvajal agresivni pritisk tudi na Venezuelo. Na začetku letošnjega leta naj bi Trump Boltona jezno obtožil, da želi ZDA zvleči v vojno z Venezuelo.

Zagovarjal je tudi ameriško vojno v Vietnamu, a se je sam izognil služenju v tej državi med vojno. Da bi ostal v ZDA, se je včlanil v Nacionalno gardo. V svojih memoarjih je pozneje pojasnjeval, da je to storil, ker da je menil, da je bila vojna že izgubljena zaradi liberalcev, ki naj bi preprečevali ZDA, da sprejmejo ukrepe, potrebne za zmago. "Nisem nameraval zapravljati časa za jalov boj," je zapisal.

Bolton je služil pod republikanskimi predsedniki Ronaldom Reaganom ter Georgeem Bushem starejšim in mlajšim. Bush mlajši ga je imenoval na položaj veleposlanika v ZN-u, kar je šokiralo diplomate. Bolton je namreč Združene narode zaničeval. Dejal je, da Združeni narodi sploh ne obstajajo, ZDA pa je označil za "edino resnično silo" na svetu.

Ameriško zaničevanje Mednarodnega kazenskega sodišča kot priznanje njegovega pomena

Grozil Mednarodnemu kazenskemu sodišču

Bolton je septembra lani zagrozil Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS), ki ga je označil za "nelegitimno". "Ne bomo sodelovali z Mednarodnim kazenskim sodiščem. MKS-ju ne bomo nudili nikakršne pomoči. Ne bomo pristopili k MKS-ju. Pustili bomo, da MKS sam odmre. Navsezadnje je MKS za nas pravzaprav že mrtev," je dejal.

Sodnikom in tožilcem sodišča, katerega namen je pred roko pravice pripeljati storilce najhujših grozodejstev, vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocidov, je zagrozil s prepovedjo vstopa v ZDA, zamrznitvijo oziroma odvzemom njihovega premoženja v ameriškem finančnem sistemu in s pregonom pred ameriškimi sodišči, enake grožnje pa je namenil tudi podjetjem in državam, ki bi MKS-ju kakor koli pomagale pri preiskavi ameriških državljanov.

To je bil Boltonov odziv na poziv glavne tožilke MKS-ja Fatou Bensouda, naj sodišče odobri preiskavo domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Afganistanu.