Trump z listom
Trump z listom "skrivnosti" dogovora z Mehiko. Foto: Reuters

Mehika in ZDA so pretekli teden dosegle dogovor o ustavljanju srednjeameriških prebežnikov, s čimer se je Mehika izognila ameriškim carinam.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo spregovoril o "skrivnem načrtu" med državama, čeprav je mehiški minister Ebrard že pred tem razkril več podrobnosti. Pri tem je Trump mahal z listom papirja v rokah, s katerega so novinarji lahko prebrali več "skrivnosti".

Mehika ima glede na dogovor zdaj 45 dni časa, da zajezi migracije proti ZDA, kar bodo poskusili doseči tudi s postavitvijo dodatnih 6000 pripadnikov nacionalne garde na mejo z Gvatemalo in z gradnjo obmejne infrastrukture. "Na jugu države se vprašaš, kje sploh je meja. Tam ni ničesar. Ideja je, da bo meja videti, kot da je sever države zelo oddaljen," je dejal Ebrard.

Če načrt ne bo uspel, bi lahko Mehika postala "varna tretja država", kar pomeni, da bi prebežniki za zatočišče lahko zaprosili že v Mehiki, in ne samo v ZDA. Mehika je vse doslej ta predlog ZDA odločno zavračala.

"Če nam spodleti, bi lahko postali varna tretja država. Sprejemamo, kar pravijo (Američani)," je v torek zvečer sporočil Ebrard in opozoril, da bi v tem primeru morali spremeniti državno zakonodajo o migracijah.

Mehika bo skušala upočasniti tok ljudi iz srednjeameriških držav, ki bežijo pred revščino in nasiljem. Foto: Reuters
Mehika bo skušala upočasniti tok ljudi iz srednjeameriških držav, ki bežijo pred revščino in nasiljem. Foto: Reuters

Prebežniki tudi v druge latinskoameriške države?

Mehiški minister je še poudarikl, da bi morale breme migracij nositi tudi druge latinskoameriške države. Trumpov list papirja je razkril, da se s tem očitno strinjajo tudi ZDA, saj so fotografije razkrile navedbe o "regionalnem pristopu k porazdelitvi bremen v zvezi z obravnavo zahtevkov za status begunca" in "45 dneh".

V ZDA iz Srednje Amerike prihaja veliko prebežnikov, ki bežijo pred represijo in nasiljem. ZDA so decembra v sodelovanju z Mehiko sprejele nov ukrep, po katerem prebežnike po oddaji prošnje za azil deportirajo nazaj v Mehiko, kjer čakajo na obravnavo prošnje, kar lahko traja tudi več let.

Mehika je zdaj sporočila, da bodo prebežnike vračali še v tri dodatna mesta, katerih imena bodo razkrili v petek.

Na poti tudi vse več ljudi s Kube, Haitija in iz afriških držav

Prebežniki iz Hondurasa med prečkanjem reke Rio Bravo.Foto: Reuters
Prebežniki iz Hondurasa med prečkanjem reke Rio Bravo.Foto: Reuters

V zadnjih mesecih se je povečalo tudi število prebežnikov s Haitija in Kube, ki do ZDA pridejo prek Paname; ter iz afriških držav, ki pridejo prek Brazilije. Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je v ponedeljek oznanil, da bodo dnevno spremljali napredek Mehike pri ustavljanju prebežnikov, sočasno pa se pogovarjajo tudi s srednjeameriškimi državami, Brazilijo in Panamo.

Podpredsednik ZDA Mike Pence je nakazal, da naj bi tudi Gvatemala začela sprejemati prebežnike iz sosednjih držav. "Dosegli smo dogovor z Gvatemalo, po katerem bomo spremenili svoje zakone, da bomo v bistvu lahko dejali, naj ljudje, ki želijo zaprositi za azil, to storijo v prvi varni državi, v katero pridejo," je dejal v intervjuju za Fow News.