Danes Basidž sestavljajo tudi ženske. Po trditvah nekdanjega poveljnika Basidža naj bi jih bilo kar pet milijonov. Foto: EPA
Danes Basidž sestavljajo tudi ženske. Po trditvah nekdanjega poveljnika Basidža naj bi jih bilo kar pet milijonov. Foto: EPA
Neda Agha Soltani, najbolj znan obraz 'nove revolucije'. Levo njen portret, desno njena smrt. Foto: Reuters
Pripadniki Basidža so oboroženi do zob - pa naj si bo s palicami, sekirami, noži ali puškami.

To je Basidž, iranska paravojaška organizacija, ki predstavlja največjo grožnjo protestnikom.

Že dober teden dni ta milica nasilno preganja na tisoče protestnikov, ki vztrajajo v krvavem epilogu kontroverznih predsedniški volitev, ki so na mestu vodilnega ponovno ustoličile Mahmuda Ahmadinedžada.

YouTube: Smrt "mučenice" Nede
Na amaterskih posnetkih, ki so v teh dneh preplavili YouTube, Twitter in Facebook (uradno poročanje o protestih je namreč prepovedano), pripadniki milice s palicami, električnimi šoki in cevmi razganjajo in okrutno pretepajo ogorčeno ljudstvo.

Krivi naj bi bili tudi za hladnokrven smrtonsen strel v srce mlade protestnice Nede Aghe Soltani. Pretresljivi posnetek njene smrti, ki ga je očividec ujel na svoj prenosni telefon, je zaokrožil okoli svet. Lepa 27-letna študentka filozofije je že postala simbol iranske revolucije, mučenica, katere sliko zdaj protestniki prenašajo s seboj kot svetinjo.

V boj proti "pozahodnjačenju"
Basidž, ki v farščini pomeni "mobilizacija", je za zunanje opazovalce temačna in skrivnostna, za Irance pa zlovešča stalnica in orodje režima že tri desetletja. Leta 1979 jo je ustanovil Ajatola Ruhollah Homeini, ki je nekoč izjavil, da Irana niti 20-milijonska armada nikdar ne bo mogla uničiti.

Homeini je bil tisti, ki je z iransko islamsko revolucijo odstavil šaha, ki naj bi preveč sprejel zahodne vplive in tako ogrozil državo. Basidž je ustanovil kot populistično desno roko islamske revolucionarne garde, da bi pomagala braniti načela gibanja.

Skupino so sprva sestavljali moški, ki so bili bodisi premladi bodisi prestari za služenje v gardi. Do danes je bil Basidž morda najbolj znan po svoji vlogi med osemletno iransko-iraško vojno, ko je na fronto prostovoljno odšlo okoli 800.000 članov, ki so neustrašno (beri: kamikazijsko) "čistili" minska polja profesionalni vojski. Številni naj bi prejeli plastične ključe, ki so jih kot pasje ovratnice nosili okoli vratu, da bi tako zaznamovali svoj vstop v "raj", ko bi umrli kot mučeniki.

Zažrt v vse pore družbe
Po vojni je Basidž znova zavzel svojo vlogo notranje varnostne sile in se razvil v nekakšnega psa čuvaja režima in uveljavitelja islamske morale. Zažrl se je v vse pore družbe - prisoten je po šolah, univerzah, zasebnih institucijah in tovarnah ter celo po različnih plemenih. Koliko pripadnikov naglo naraščajoča milica dejansko šteje, je nemogoče oceniti. Strokovnjaki za Bližnji vzhod govorijo o številki 300.000, sam Iran navaja vrtoglavih 12 milijonov.

Če je to res, to pomeni kar 20 odstotkov iranskega prebivalstva, v svojih vrstah pa naj bi imeli kar pet milijonov žensk in le malce manj šolarjev. Svoje člane rekrutirajo tako po vaseh kot po mestih, organizirajo pa se večinoma v mošejah Teherana in drugih večjih mestih.

In čeprav naj vsi ne bi bili željni krvi in ubijanja, saj so se Basidžu pridružili zgolj zaradi ugodnosti, ki jih ponuja (žepnina, sedež na univerzi in malce oblasti), so pretekli teden združeno vzeli vajeti in nadzor nad množico v svoje roke. Enota, ki naj bi skrbela za red in moralne vrednote v državi, je - tudi s pomočjo amaterskih posnetkov - v hipu postala kruti obraz Irana.