Egipt, kot ostane v spominu mnogih, ki ga obiščejo. Foto: EPA
Egipt, kot ostane v spominu mnogih, ki ga obiščejo. Foto: EPA
Hosni Mubarak in Danilo Türk
Türk je Mubaraka sprejel na Brdu pri Kranju. Foto: Reuters
Blagovna menjava
Blagovna menjava med državama je bila skozi vsa leta v prid Sloveniji. Foto: GZS

Mubarak, ki je četrti predsednik Egipta, položaj pa je zasedel po umoru Anvarja al Sadata leta 1981, je prvič prišel v Slovenijo. Med dvodnevnim obiskom se bo srečal s predsednikom Danilom Türkom, s katerim se bosta pogovarjala o gospodarskem in razvojnem sodelovanju ter zunanjepolitičnih in humanitarnih temah, jutri pa sledi še srečanje z predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem in premierjem Borutom Pahorjem.

Slovenija in Egipt sta diplomatske odnose vzpostavila leta 1992. Slovenija ima v Kairu veleposlaništvo od leta 1993, to pa je tudi edino slovensko veleposlaništvo v arabskem svetu in Afriki. Egipt ima kot prva arabska država rezidenčnega veleposlanika v Ljubljani od septembra leta 2007. Egipt je prvi politični in gospodarski partner Slovenije v arabskem svetu.

Večji izvoz kot uvoz
Kot so za MMC dejali na GZS-ju, Mubaraka v Sloveniji ne spremlja gospodarska delegacija, razrez blagovne menjave skozi leta pa pokaže, da Slovenija stalno, iz leta v leto, več blaga izvaža kot uvaža. Tako je, na primer, leta 1996 vrednost izvoza blaga v to arabsko državo znašala okoli 20 milijonov evrov, se nato gibala okoli 30 milijonov, lani pa prvič presegla številko 40 milijonov, kar v primerjavi z letom pred tem pomeni 31-odstotno rast izvoza. Egipt je bil tako lani 38. največji slovenski izvozni partner.

Iz Egipta sol, bombaž, agrumi, obleke
Proizvodi, ki jih Egipt uvaža iz Slovenije, so predvsem papir in karton, črpalke, železni izdelki, obdelani les, pralni stroji in kuhinjski izdelki, Slovenci pa iz Egipta največ uvažamo polimere etilena, surov aluminij, sol, bombaž, agrume in obleke.

Čeprav je Egipt 30. največja država na svetu, v kateri živi več kot 80 milijonov ljudi, pa je uvoz njihovih izdelkov v Slovenijo precej majhen, tudi če ga primerjamo samo z arabskimi državami. Vrednost iz Egipta uvoženih izdelkov tako znaša le nekaj več kot šest milijonov evrov, kar to državo postavlja na 65. mesto slovenskih uvoznih partnerjev.

Največja blagovna menjava z Alžirijo
GZS je posredoval tudi podatke o blagovni menjavi Slovenije s skupino arabskih držav. Po tej razdelitvi je Egipt "šele" na četrem mestu, za Alžirijo, Libijo in Savdsko Arabijo.

Hurgada, Šarm el Šejk, križarjenje, bazar
Povsem drugačna slika pa se pokaže, ko se pri gospodarskih stikih usmerimo le na turizem, saj je Egipt v tem smislu z bogato arheološko in kulturno dediščino, ugodnim podnebjem, bogatim podmorskim življenjem in ustrezno lokacijo svetovni velikan.

Kot je za MMC dejala Livija Kovač Kostantinovič iz Slovenske turistične organizacije, ki spremlja podatke o prihodih in nočitvah tujih turistov v Sloveniji, ne pa tudi turistične izbire Slovencev v tujini, posebnih aktivnosti za pospeševanje obiska Egipčanov v Sloveniji letos ni bilo. Dejala pa je, da je Slovenija že večkrat gostila njihove novinarje, ki so se udeležili svetovnega kongresa turističnih novinarjev (nazadnje je bil tak kongres lani v Ljubljani), nato pa so v domačih revijah pisali turistične prispevke o Sloveniji, predvsem Ljubljani, Obali, Postojnski jami in Bledu. Slovenski turizem pa se je pred leti v Kairu predstavljal tudi v okviru GZS-ja.

Po čarterskih poletih Egipt na tretjem mestu
Slovenija kot turistična destinacija za Egipčane torej ni preveč znana, medtem ko je v Sloveniji Egipt pomemben turistični cilj. Lani je tako v Egipt z letališča Jožeta Pučnika s posebnimi, t. i. čarterskimi poleti potovalo 17 odstotkov vseh "čarterskih" potnikov. Več se jih je peljalo le v Grčijo in Tunizijo. Po podatkih slovenskih turističnih agencij, ki vse po vrsti nudijo ugodne počitniške aranžmaje za oddih ob Rdečem morju ali pa križarjenje po Nilu in obisk piramid, pa je leta 2007 v njihovi organizaciji v Egiptu prenočevalo 19.153 slovenskih turistov.