Baraga je pustil globok pečat s svojim delom kot misijonar. Foto: RTV SLO
Baraga je pustil globok pečat s svojim delom kot misijonar. Foto: RTV SLO

Baraga je bil slovenski misijonar in škof, ki je največji pečat pustil s svojim delom z Indijanci v Marquettu v ZDA, kjer je tudi pokopan. V Marquettu bo v soboto in nedeljo potekala vrsta aktivnosti: oba dneva bosta v katedrali sv. Petra potekali sveti maši, potem pa bosta potekala piknika oz. "banketa" s kulturnim programom, ob tem pa bodo govorili tudi o poteku postopka za Baragovo beatifikacijo.

Letošnja jubilejna obletnica je privabila še več obiskovalcev kot prejšnja leta, med njimi pa so tudi številni škofi in duhovniki. In kdo je bil Friderik Baraga oz Irenej Friderik Baraga, kot je njegovo celotno ime?

Baraga se je kot četrti otrok Janeza Nepomuka Barage in Marije Katarine Jožefe rodil leta 1797 v gradu Mala vas pri Dobrniču, današnja občina Trebnje. Starši so si močno prizadevali, da bi mu omogočili izobraževanje, njihova prizadevanja pa je potem nadaljeval njegov stric, sicer odvetnik, Jurij Dolinar, h kateremu so se po smrti staršev preselili otroci. Takrat je imel Friderik 15 let. Stric ga je navdušil za pravo, kar je potem tudi študiral, potem pa je, tudi zaradi vpliva duhovnika Klemena Dvoraka, izbral duhovništvo.

Baraga je bil zelo nadarjen za jezike: tekoče jih je govoril osem.
Po študiju prava na Dunaju se je v Ljubljani posvetil teologiji in leta 1823 postal duhovnik, sedem let pozneje pa ga je pot kot misijonarja odnesla v ZDA med Indijance. Najprej je deloval v Cincinnatiju, potem pa so ga poslali v indijanski misijon v Arbre Crochu, kjer je nadaljeval preučevanje jezika plemena Ottawa. Leta 1832 je izdal knjigo Otawa Anamie-Misinaigan, ki je bila prva knjiga, zapisana v omenjenem jeziku. Tri leta pozneje se je preselil med Indijance plemena Ojibway, leta 1843 pa ustanovil misijon v kraju L'Anse v Michiganu.

Takrat si je pridobil svoj vzdevek Snowshoe Priest (v prevodu Duhovnik s snežnimi krpljami), ki ga je dobil zaradi svojih včasih tudi več sto kilometrov dolgih potovanj sredi hudih zim s snežnimi krpljami. Pomemben pečat je pustil tudi svojim slovarjem in slovnico jezika Ojibway, ki sta v uporabi še danes. Napisal je tudi več nabožnih knjig in v nemščini napisano knjigo Geschichte, Charakter, Sitten und Gebräuche nordamerikanischen Indianer (Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev), kjer so med drugim Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas.

Leta 1853 je bil posvečen v škofa in je predano nadaljeval svoje delo vse do smrti januarja 1868. Danes v Michiganu po njem nosi ime več krajev in parkov.