V Somaliji so smrt, lakota in vojna del vsakdana. Foto: EPA
V Somaliji so smrt, lakota in vojna del vsakdana. Foto: EPA
Somalija: v vojni že 20 let. Foto: EPA
Zdravniki brez meja (Medicins sans frontieres) so ena najbolj 'neoporečnih' mednarodnih agencij za pomoč. Foto: EPA
Hrana do ljudi sicer pride, a to ni dovolj, mnogo pa jih živi na območjih, kamor agencije sploh ne morejo. Foto: EPA
Zdravniki brez meja se spoprijemajo s hudo stisko lokalnega prebivalstva. Foto: EPA

Predsednik mednarodne organizacije Zdravniki brez meja (MSF), dr. Unni Karunakara, se je prejšnji teden vrnil iz Somalije in za Guardian povedal, da čeprav po vsej vzhodni Afriki vladata kronična podhranjenost in suša, skoraj nobena agencija ne more delovati znotraj z vojno prežete Somalije, kjer je slika "izjemno boleča".
Karunakara je obsodil druge organizacije in medije, ki olepšujejo in loščijo realnost, da bi prepričali ljudi, da je odgovor preprosto dajanje denarnih prispevkov za nakup hrane.
Po Karunakarovih besedah agencije lahko zalagajo z medicinskimi pripomočki in hrano na 10.000 ljudi v taboriščih v Keniji in Etiopiji, kamor se je pribežalo največ somalijskih beguncev. A dostop do tistih v "epicentru" katastrofe je počasen in težaven. "Morali se bomo sprijazniti z resničnostjo, da nam morda ne bo nikoli uspelo priti do skupnosti, ki pomoč najbolj potrebujejo," je dejal.

Mesto plastičnih ponjav
Karunakara pravi, da raba fraz kot "lakota na Afriškem rogu" ali "najhujša suša v 60. letih" megli "človeške" dejavnike, ki so ustvarili krizo, in napačno implicira, da je rešitev preprosto ta, da se zagotovi dovolj denarja za pošiljanje hrane regiji.
Mogadiš, somalijsko prestolnico, je opisal kot mesto, posuto s plastičnimi ponjavami, ki jih podpirajo vejice, zavetišča za slabotne in sestradane ljudi, ki so prišli sem z najbolj prizadetih območij južne in osrednje Somalije. "Spoznal sem žensko, ki je zapustila dom s svojim možem in sedmimi otroki ter po petih dnevih hoda prispela v Mogadiš z le štirimi otroki," je povedal.

"Vaš denar ne bo rešil Afrike"
"MSF je nenehno prisiljen v sprejemanje težkih odločitev pri razpošiljanju zalog in širjenju naših dejavnosti, da svoje načine delovanja nevtralnosti uskladimo z vsakodnevno resničnostjo ljudi brez zdravstvene nege, brez hrane. Našemu osebju grozi, da jih ustrelijo. A "poliranje" razlogov za lakoto in stradanje v regiji, ki jih povzroča človek, ter premlevanje velikih težav ne bosta pomagali rešiti krize," je odločen Karunakara. "MSF dela v Somaliji že 20 let in vemo, da če imamo že mi velike težave, druge agencije sploh ne bodo mogle opravljati svojega dela."

Ob tem pravi, da morajo dobrodelne organizacije začeti obravnavati javnosti "kot odrasle": "Slepijo se, igračkajo se z nerealističnimi pričakovanji, da če daš svojih 50 funtov, bodo ti ljudje nenadoma imeli hrano. No, ne. Potrebujemo teh 50 funtov, da; porabili jih bomo pošteno. A ljudje morajo razumeti, kako težko je dostaviti to pomoč. Nimamo pravice, da to skrivamo pred ljudmi; odgovorni smo, da javnost seznanimo z resnico."

Neprestani izzivi
Kronična podhranjenost, pravi Karunakara, v Vzhodni Afriki ni nekaj novega, zanjo pa je potrebna dolgotrajna dejavnost. "Somalci že 20 let živijo v državi v vojni, brez vlade, z vrsto daljših obdobij stisk, lakote in suše. Ta kriza pridelka je tisto, kar jih je tokrat pognalo čez rob - še povečana katastrofa," razlaga.
A brutalna vojna med tranzicijsko vlado, ki jo podpirajo zahodne države in čete Afriške unije, ter oboroženimi islamističnimi skupinami, še posebej Al Šababom, je v Somaliji nenehna. Do številnih skupnosti tuje agencije zaradi prevelike nevarnosti preprosto ne morejo, kar pomeni, da ostajajo Somalci ujeti med številnimi silami, ki jih zaradi političnih razlogov ropajo hrane in zdravstvene oskrbe.
"Smo pred nenehnimi težkimi izzivi glede tako preprostih stvari, kot je nova medicinska sestra ali avtomobil," razlaga Karunakara. "Ko bi morali reševati življenja s polnim zdravniškim odzivom, moramo nenehno komunicirati z obema stranema v vojni in jih opominjati, kaj človekoljubna pomoč je. Poglejte samo, kako malo dobrodelnih organizacij deluje v Somaliji."

Oxfam se brani
Ian Bray, predstavnik britanske človekoljubne organizacije Oxfam, pravi, da ne pomaga, da javnost vidi, kako se organizacije prepirajo med seboj. "Do naših darovalcev smo bili vedno iskreni," pravi Bray.
"Suša je naravni pojav; lakoto povzroči človeški dejavnik. Ljudem ne govorimo, da imamo čarovniško palčko, dajte nam pet funtov in Afrika se bo sama hranila. Rečemo pa, dajte nam pet funtov in jih ne bomo porabili, da bi vam zrecitirali zgodovino Somalije, ampak bomo uporabili svoje znanje za reševanje življenj. To kupčijo sklenemo z našimi darovalci. Če nas podprete, bomo storili vse v naših močeh, da olajšamo stiske ljudi, ki so pomoči najbolj potrebni."