S heroinskim programom naj bi zasvojencem pomagali, švicarske ulice pa očistili igel. Foto: Reuters
S heroinskim programom naj bi zasvojencem pomagali, švicarske ulice pa očistili igel. Foto: Reuters
4,9 milijona volilnih udeležencev je odgovarjalo na pet referendumskih vprašanj. Foto: EPA
Švica slovi kot država referendumov. Foto: Reuters

Švicarji so se na referendumu odločali o politiki države glede nezakonitih mamil in z veliko večino (po neuradnih podatkih je za glasovalo 69 odstotkov volivcev) podprli sporni načrt, po katerem bi heroin na recept postal stalna praksa. Švica je tako postala prva država na svetu s takšnim programom.

Po drugi strani pa je bila referendumska pobuda o dekriminalizaciji kanabisa zavrnjena. Proti legalizaciji marihuane je bilo 66 odstotkov udeležencev referenduma.

Več pozitivnih ali negativnih posledic?
Švica sicer že več kot desetletje vodi eksperimentalni program heroina na recept. Podporniki zakonske pobude trdijo, da ima takšna praksa pozitivne učinke - dolgoletni odvisniki od mamil naj bi se spravili iz nekdaj razvpitih "parkov igel", z mamili povezan kriminal pa naj bi upadel.

A nasprotniki pravijo, da heroin na recept pošilja napačno sporočilo mladim in škoduje tudi samim odvisnikom.

Švicarski heroinski program:
- Deluje od leta 1994.
- Uporablja ga 1.300 odvisnikov.
- Vključuje 23 centrov po vsej državi.
- Ponuja tudi psihiatrično svetovanje.


Policija "liberalna" do kanabisa
Vlada je v podporo načrtu heroina na recept navajala, da je od uvedbe programa leta 1994 število kriminalnih dejanj, ki so jih zakrivili odvosniki od heroina, upadlo za 60 odstotkov.

Glede kanabisa je bila vlada manj navdušena in ni podpirala legalizacije, saj naj bi ta vzpodbujala tovrstni turizem iz sosednjih držav. Švicarska policija sicer redno zamiži na eno oko, kadar gre za zmerno uporabo marihuane.

Veliko dilem za volivce
Med referendumskimi vprašanji so bili še predlog o fleksibilni dobi za upokojitev za socialno šibkejše, o nezastaranju sodnih postopkov proti pedofilom in o omejitvi pravice okoljevarstvenim organizacijam, da se pritožijo na gradbene načrte.

Predlog o upokojitvi je bil zavrnjen, kar pomeni, da bodo Švicarji še vedno morali delati do 62. oziroma do 65. leta. Referendumski "da" predlogu zakona o pedofilih pa pomeni, da lahko žrtve spolnih zlorab v otroštvu tožijo pedofile do svojega 33 leta starosti.

K. S./T. V.