Otvoritvene slovesnosti v Dohi v Katarju se je udeležil tudi ameriški državni sekretar Mike Pompeo, ki je pogajanja označil za "zgodovinska" in dodal, da morata obe strani določiti, kakšen politični sistem si želita. Generalni sekretar Zveze Nato Jens Stoltenberg, ki pogajanja vidi kot "zgodovinsko priložnost", pa je dejal, da Nato stoji ob strani Afganistanu "pri ohranitvi doseženih pridobitev in ob zagotovilu, da država ne bo nikoli več zatočišče za teroriste."

"Nato in njegove zaveznice pozdravljajo prizadevanja, ki so privedla do te točke, in pozivajo vse Afganistance, da izkoristijo to priložnost za mir", pa so sporočili iz Bruslja.

19 let nestabilnosti

Zgodovinski dogodek se sicer odvija dan po spominu na teroristični napad na ZDA 11. septembra 2001, ko je takratni ameriški predsednik George W. Bush za napad okrivil takratnega vodjo mednarodne teroristične mreže Al Kaida Osamo bin Ladna, Savdijca, ki pa je imel podporo voditeljev radikalne islamistične skupine talibanov. Režim talibanov v Afganistanu je bil kmalu po tem spodkopan, talibani pa vse od takrat v regijo vnašajo nestabilnost.

Pogajanja bi se sicer morala začeti marca, po februarskem dogovoru med ZDA in talibani, a so jih prelagali zaradi zapletov pri izpuščanju zapornikov in nasilja v državi. Prav tako so Kabulu očitali, da je "brez moči" in "lutka v rokah ZDA".

Vodja afganistanske delegacije Abdullah Abdullah je po poročanju BBC-ja dejal, da s pogajanji iščejo "pravičen in dostojen mir". "Če si bomo podali roke in o miru spregovorili z vso iskrenostjo, bo konec tudi z bedo, ki vlada v državi," je dejal ob otvoritvi srečanja v Dohi po poročanju Guardiana.

Talibani na pogajanjih po izpustitvi zapornikov

V skladu z dogovorom, ki so ga februarja podpisali ZDA in talibani, morajo uporniki prekiniti stike z mednarodno teroristično mrežo Al Kaida in drugimi skrajnimi skupinami v državi ter začeti pogajanja z vlado v Kabulu. V zameno se bodo iz Afganistana umaknile vse tuje vojaške sile.

Dogovor je predvidel tudi izpustitev okoli 5000 talibanskih zapornikov in do 1000 provladnih zapornikov še pred začetkom mirovnih pogajanj. A slednje se je zavleklo za skoraj pol leta, saj Kabul ni želel izpustiti vseh 400 talibanov, ki veljajo za posebej nevarne. Francija in Avstralija sta namreč nasprotovali izpustitvi šestih zapornikov, obtoženih napadanja njunih državljanov, tudi humanitarnih delavcev.

Ko je bilo v četrtek nato izpuščenih še zadnjih šest zahtevanih zapornikov, so talibani vendarle pristali na pogajanja – v pripetem tvitu lahko vidite prihod talibanske delegacije v Doho.

Kakšna bo usoda spravnega Afganistana?

Predstavnica Združenih narodov (ZN) za Afganistan Deborah Lyons je na zasedanju Varnostnega sveta ZN-a ta mesec dejala, da bodo pogajanja pokazala, "kakšno državo si želi Afganistan".

Od pogajalcev se pričakujejo konstruktivna pogajanja, ki bodo privedla do vseobsegajočega mirovnega sporazuma, ki bo končal nasilje in gradil na napredku zadnjih 19 let ter zaščitil človekove pravice vseh Afganistancev, še posebej žensk, otrok in manjšin, hkrati pa bo ohranil vladavino prava ter zagotovil, da Afganistan ne bo nikoli več zatočišče za teroriste.

Finaliziranje dogovora o mirovnih pogajanjih med afganistansko vlado in talibani naj bi bilo kompleksnejši, kot poroča BBC, pa bi bile v postopku za dosego sprave lahko poteptane ravno pravice žensk.

Vpogled v delovanje talibanov

Pogovori bodo sicer svojevrsten izziv tudi za same talibane, ki se bodo morali zjasniti glede svoje politične vizije Afganistana. Za zdaj so bili s svojimi izjavami glede tega zelo nejasni, češ da si želijo "islamistično", a hkrati tudi vlado, ki je "vključujoča".

Prav tako pa bi lahko pogajanja dala boljši vpogled v samo strukturo talibanov, ki so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja Afganistanu vladali s trdo roko šeriatskega prava.