Slovensko ministrstvo za obrambo je na območje, ki sega od Oklaja do Kistanja vključno s Krko, poslalo enoto pripadnikov vojske, ki so s seboj prinesli sonarno napravo, s pomočjo katere so preiskovali dno reke in jezera. Slovenskim vojakom se je pridružil tudi slovenski potapljač, pripadnik posebne enote slovenske policije.

Preiskovalcem sta iskanje pogrešane najstnice močno oteževala nedostopen teren in dejstvo, da gre za ogromno območje. Hrvati so za slovensko pomoč zaprosili na predlog hrvaške specialne policije in njenega načelnika, poroča Jutarnji list.

"Stemnilo se mi je pred očmi"
Medtem je na dan prišla tudi vsebina priznanja Draganje Paravinje, srbsko-hrvaškega voznika tovornjaka, ki naj bi ubil nesrečno najstnico.

"Zmračilo se mi je pred očmi ... Izgubil sem nadzor, ko me je začela žaliti, da sem četnik," je svoje dejanje pred preiskovalci zagovarjal Paravinja. Po izjavah, ki jih je v ponedeljek dal policiji, je dekletu ustavil z enim samim ciljem, napadel pa ga je že po nekaj minutah vožnje. Antonija se je srdito upirala, vrhunec pa je prepir dosegel, ko on ni želel ustaviti tovornjaka nedaleč od njene domače vasi Kričke.

"Še sam ne vem, kaj mi je bilo. Po tem, ko me je opsovala na nacionalni podlagi in mi rekla, da sem četnik, se mi je stemnilo pred očmi in sem ustavil tovornjak," je dejal Paravinja med poligrafskim zaslišanjem, ki je v glavnem potrdilo njegove izjave.

Po tem, ko je, kot trdi, žrtev zadavil, je s tovornjakom zapeljal do bližnjega mostu čez reko Krko. Prepričal se je, da ni prič, odprl vrata in porinil truplo v reko.

"Opazil sem, da je lepa"
Paravinja se je sicer vračal iz Splita, ko je na nasprotni strani ceste opazil avtostoparko. "Opazil sem, da je lepa, dolgih črnih las ter da ima na sebi kavbojke in majico. Čez okno sem jo vprašal, ali želi, da jo zapeljem do Zagreba, ona pa je odgovorila, da želi v Split," je Paravinja opisal srečanje z žrtvijo.

Obrnil je in jo vzel s sabo. Takoj ji je začel dajati komplimente. Ona je njegovo dvorjenje zavrnila in ga prosila, naj ustavi tovornjak. Prepir se je med vožnjo sprevrgel v suvanje in fizični spopad. Ustavil je, sledilo pa je že omenjeno: "Ubil sem jo, nisem je pa posilil!"

Policija meni, da je njegova zgodba le delno resnična. Menijo namreč, da si je Paravinja spor na nacionalni podlagi izmislil, da bi spolitiziral primer. "Seveda ne bomo verjeli vsemu, kar reče! Govorimo o težkem sociopatu, obsojenem posilstva," opozarja Milijan Brkić, namestnik načelnika policije RH, ki je osebno zaslišal Paravinjo.

Izmikal se je priznanju
Kriminalistični inšpektorji srbskega ministrstva za notranje zadeve so Paravinjo "lomili" več ur. Sprva se je izmikal priznanju, se izgubljal in menjal razpoloženja, bil zelo prepričan sam vase, nato pa začel naglo "razpadati" in planil v jok. Popoldne ga je prevzela ekipa hrvaških preiskovalcev pod vodstvom Brkića, že nagrajenega zaradi uspešnega pridobivanja priznanj osumljencev.

Med drugim je osebno zaslišal tudi Sretka Kalinića, večkratnega morilca iz Zemunskega klana. Paravinjo je Brkić dojemal kot inteligentnega in hladnega: "V njem živita dve osebi. Ena se posveča družini in otrokoma (dvema sinovoma, od katerih je en gluhonem), druga pa je pošast. Inteligenten je in si nenehno izmišlja nove zgodbice. Laže in je pripravljen na vse," trdi Brkić.

Počasi se s pomočjo vrste pričanj očividcev, policijskih poročil in sodnih spisov začenja sestavljati strašljiv mozaik večletnih zločinov serijskega posiljevalca in najverjetneje morilca z najmanj 12 primeri spolnega nasilja nad ženskami. Kot smo že poročali, Paravinje do zdaj niso uspeli ustaviti v kar petih državah, niti v Sloveniji.