Na Hrvaškem že nekaj dni potekajo proslave ob vojaško-policijski operaciji iz leta 1995, ki jo večinoma ocenjujejo kot briljantno zmago, ker so hrvaške sile v nekaj dneh vnovič vzpostavile nadzor nad približno petino državnega ozemlja. Gre za več kot 10.400 kvadratnih kilometrov od Petrinje do predmestij Šibenika. Poudarjajo, da je bila z Nevihto (v izvirniku Oluja) "izbrisana" srbska paradržava, v kateri so bile kršene pravice nesrbskega prebivalstva, in ugasnjen sen o 'veliki Srbiji' na hrvaškem ozemlju, ustvarjeni pa so bili tudi predpogoji za prekinitev spopadov v BiH-u, kar se je zgodilo nekaj mesecev pozneje.

Uradne slovesnosti ob hrvaškem dnevu zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov, ki ga sicer praznujejo 5. avgusta, se bodo zvečer začele v Kninu, jedru nekdanjega srbskega upora na Hrvaškem. Tam se bodo na osrednji proslavi srečali vojaški poveljniki iz Nevihte, v četrtek pa se bo zmagi na kninski trdnjavi poklonil celoten državni vrh na čelu s predsedniki države, sabora in vlade, Ivom Josipovićem, Luko Bebićem in Jadranko Kosor, ter najvišjimi predstavniki vojske in veteranov.

Čeprav si Zagreb in Beograd v zadnjem času prizadevata za otoplitev odnosov med državama, pa je srbski predsednik Boris Tadić v torek operacijo Nevihto označil za "zločin, ki se ga ne sme pozabiti", hkrati pa pozval k pogledu v prihodnost. Udeležil se bo tudi današnje komemoracije v Beogradu v spomin na Nevihto. Josipović je pred obletnico dejal, da Hrvaška obžaluje žrtve v tej operaciji, ki pa da je bila nedvomno upravičena, saj je šlo za legitimno osvobajanje državnega ozemlja.

Spomin na žrtve hrvaške vojne operacije Nevihta, ki je pomenila konec srbske paradržave na Hrvaškem in odhod okoli 200.000 Srbov z domov, so danes počastili tudi v beograjski cerkvi svetega Marka. Mašo za srbske žrtve vojne na Hrvaškem je daroval srbski patriarh Irenej, ki je dejal, da je bila "edina krivda ubitih v tem, da so bili pravoslavci in da so bili Srbi".

Kosorjeva: Tadićeva izjava nič novega
Tadićevo izjavo je komentirala tudi hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki jo je komentirala kot "nič novega". Dodala je, da je bila z akcijo Nevihta končno premagana velikosrbska Miloševićeva politika, zato bi bilo dobro, da se Srbija tega le začne zavedati. "Hrvaška je bila brutalno napadena, iz Srbije pa so prihajali tanki, ki so rušili hrvaška mesta in ubijali hrvaške vojake in civiliste," je dejala.

Spomnimo, Nevihto so sprožili 4. avgusta zjutraj, naslednji dan pa so bili hrvaški vojaki že v središču Knina, ki so ga prebivalci večinoma zapustili. V napadu na 630 kilometrov dolgi fronti je po hrvaških virih sodelovalo približno 150.000 pripadnikov hrvaške vojske, policije in hrvaških vojakov iz BiH-a. Nasproti jim je stalo okoli 40.000 srbskih vojakov.

Srbija: Šlo je za etnično čiščenje
Čeprav Nevihto tudi v mednarodnih vojaških učbenikih opisujejo kot primer uspešne napadalne akcije in jo imajo na Hrvaškem za legalno potrditev svoje državnosti, pa v Srbiji in med hrvaškimi Srbi večinoma menijo, da je ta operacija pomenila "etnično čiščenje" in "največji eksodus Srbov iz Hrvaške".

Po hrvaških virih je v času Nevihte državo zapustilo približno 90.000 hrvaških Srbov, to število navaja tudi Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. V Srbiji medtem trdijo, da je svoje domove v avtomobilskih in traktorskih kolonah zapustilo od 200.000 do 250.000 Srbov. Tudi zato v Srbiji vsako leto ob obletnici Nevihte pripravijo komemoracijo v spomin na pregon Srbov iz Hrvaške.

Obstajajo sicer ugibanja, da je bil odhod hrvaških Srbov del dogovora o "humani preselitvi" med takratnima predsednikoma Hrvaške in Zvezne republike Jugoslavije, Franjem Tuđmanom in Slobodanom Miloševićem, saj je Hrvaška vojska v času Nevihte odprla določene poti za odhod srbskega prebivalstva proti BiH-u in naprej proti Srbiji, Srbom na Hrvaškem pa niso priskočili na pomoč iz Srbije ali BiH-a.

Na domove se ni vrnilo 70.000 srbskih beguncev
Hrvaška je sicer v celotni operaciji utrpela okrog 170 smrtnih žrtev med vojaki, medtem ko so na srbski strani našteli približno 600 mrtvih. Med Nevihto in po njej je bilo poleg tega ubitih tudi skoraj 700 civilistov srbske narodnosti, pogrešanih pa je bilo približno 1800 ljudi. Uničenih, zažganih in oropanih hiš, ki so bile v lasti državljanov srbske narodnosti, je bilo približno 20.000. Po podatkih srbskih begunskih združenj je vrednost evidentiranega premoženja hrvaških Srbov, ki so ga zapustili po Nevihti, več milijard evrov.

Posebna poročevalka ZN-a Raquel Rolnik je pred kratkim ugotovila, da se na domove še vedno ni vrnilo približno 70.000 srbskih beguncev iz Hrvaške, med katerimi jih 60.000 živi v Srbiji. Več tisoč srbskih beguncev iz Hrvaške še zmeraj živi v slabih pogojih v begunskih centrih v Srbiji, Črni gori in BiH-u. Na Hrvaško pridejo le med volitvami.