Reforma bi pripomogla k transformaciji svetovne varnostne arhitekture in z drugimi spremembami doprinesla k izboljšanju sveta. Slovenski predsednik je predlagal, da bi se število stalnih članic s pravico veta z zdajšnjih pet povečalo za šest. Nestalne članice bi bile razdeljene v dve skupini. V prvi bi bilo do največ 12 držav s pogosto rotacijo, ki bi se izmenjavale vsaki dve leti, preostalih osem nestalnih članic pa bi bilo izbranih na podlagi regionalne zastopanosti. Število članic VS-ja bi se tako z zdajšnjih 15 povečalo na največ 25.

Türk se je zavzel še za oblikovanje posebnih partnerstev za reševanje varnostnih vprašanj, predvsem na Bližnjem vzhodu, Kavkazu, Balkanu in v nekaterih regijah Afrike.

Stanje človekovih pravic boljše kot leta 1948
V svojem govoru se je slovenski predsednik dotaknil še dveh perečih vprašanj, s katerima se "v času, ki potrebuje transformacijo" sooča mednarodna skupnost. Türk je opozoril, da 60 let po sprejetju Splošne deklaracije o človekovih pravicah še vedno prihaja do kršitev človekovih pravic, da pa je svet danes občutno boljši kot leta 1948. Človekove pravice so slavile v mnogih delih sveta, veliko krutih sistemov je končalo na smetišču zgodovine, v demokraciji danes živi več ljudi kot kadar koli prej, je povedal zbranim svetovnim voditeljem.

V boju s podnebnimi spremembami potrebno partnerstvo
Kot glavno področje delovanja ZN-a je opredelil področje boja proti podnebnim spremembam. Spomnil je, da se tudi Varnostni svet zaveda nujnosti reševanja okolijskih težav in različnih nevarnih posledic za mednarodno varnost, ki bi jih ti lahko povzročili. Opomnil je, da je treba v boju proti podnebnim spremembam oblikovati ustrezno partnerstvo med ključnimi globalnimi akterji, kot so EU, ZDA, Japonska, Kitajska in države skupine G-77.

Dvostranska srečanja
Ob robu zasedanja Generalne skupščine se je slovenski predsednik na dvostranskih srečanjih sestal s predsednikoma Kolumbije Alvarom Uribejem in Albanije Bamirjem Topijem ter generalnim sekretarjem Sveta Evrope Terryjem Davisom.

Opozorilo Američanom in Evropejcem
Med odmevnejšimi govori svetovnih voditeljev je bil zagotovo govor iranskega predsednika. Po pričakovanjih je Mahmud Ahmadinedžad za govornico Generalne skupščine ZN-a svoj srd usmeril proti "sionističnim morilcem" in napovedal konec ameriškega imperija. Iranski predsednik je po dolgi "pridigi" o Bogu, morali in pravici Američane ter Evropejce opozoril, da z njimi manipulira peščica "sleparskih" judov, ki nadzorujejo svetovna finančna in monetarna središča. Toda po njegovih besedah po svetu narašča upor proti zastraševalnim taktikam velikih sil, s čimer je seveda mislil ZDA in njene zaveznice.

"Sionistični režim je na poti propada in zanj ni več poti s smetišča, ki ga je ustvaril sam s svojimi privrženci," je Ahmadinedžad napovedal usodo Izraela in črnoglede napovedi ponovil tudi za ZDA. "Ameriški imperij je na koncu svoje poti in njegovi naslednji voditelji morajo omejiti svoje vmešavanje za svoje meje," je bil jasen.

Njegov govor je seveda takoj sprožil burne odzive in bil označen kot protisemitski. Izraelski predsednik Šimon Peres je dejal, da Ahmadinedžadove izjave spominjajo na protisemitsko razpravo v začetku 20. stoletja, ko so nekateri trdili, da nameravajo judje in prostozidarji prevzeti nadzor nad svetom.

Ahmadinedžad je znova zatrdil, da je iranski jedrski program miroljuben, in zagotovil, da njegova država polno sodeluje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), čeprav je ta na začetku meseca opozorila, da sodelovanje Teherana z njenimi inšpektorji ni zadovoljivo. Sam je tudi prepričan, da večina sveta podpira iranski jedrski program.

T. V./G. V.