USAID se pogosto obtožuje, da se vtika v notranje zadeve suverenih držav z namenom sprožanja političnih in goaspodarskih sprememb v skladu z ameriškimi interesi. Foto: EPA
USAID se pogosto obtožuje, da se vtika v notranje zadeve suverenih držav z namenom sprožanja političnih in goaspodarskih sprememb v skladu z ameriškimi interesi. Foto: EPA

USAID je navzoč v Rusiji vse od razpada Sovjetske zveze, v tem času pa je porabil skoraj 3 milijarde dolarjev za, kot pravi, programe za pomoč in razvoj demokracije, zdravje in skrb za okolje. Letos naj bi USAID v Rusiji porabil približno 50 milijonov evrov.

Ruske oblasti to razumejo kot financiranje domačih nevladnih organizacij. Kremelj jih obtožuje, da uporabljajo tuja sredstva za spodbujanje političnih nemirov in protestov. Predsednik Vladimir Putin je tako letos ruske nevladne organizacije obtožil, da so s pomočjo ameriških sredstev organizirale proteste ob predsedniških volitvah, s katerimi je ponovno prevzel predsedniško funkcijo.

Nevladna organizacija Golos, ki je opozorila na volilne prevare na lanskih parlamentarnih volitvah in s tem sprožila množične protikremeljske proteste, je delno financirana ravno od USAID-a.

Predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Victoria Nuland ni želela špekulirati glede razlogov za odločitev Kremlja, dejala pa je, da so ZDA še naprej odločene sodelovati z ruskimi nevladnimi organizacijami.

Kot poroča BBC, naj bi Kremelj iskal grešnega kozla in ga našel v ZDA. Putin ne skriva prepričanja, da ravno ZDA podpihujejo protivladno ozračje. V Rusiji je bil prav tako sprejet zakon, ki od organizacij, ki prejemajo sredstva iz tujine, zahteva, da se ponovno registrirajo kot "tuji agenti", uvaja pa tudi strožji državni nadzor njihovega delovanja.

USAID podaljšana roka ameriške zunanje politike
Ameriška Agencija za mednarodni razvoj, ustanovljena leta 1961, se na svoji spletni strani predstavlja kot organizacija, ki "izvaja ameriško zunanjo politiko s promocijo širokega človeškega razvoja in obenem širi stabilne, svobodne družbe, ustvarja trge in trgovske partnerje za ZDA ter spodbuja dobro voljo po svetu".

A to mnogi po svetu vidijo kot krinko za poseganje v notranje zadeve suverenih držav in promocijo specifične gospodarske politike. Rusija tako ni prva država, ki se je odločila odreči gostoljubnost ameriški "pomoči".

Junija letos so latinoameriške države, članice Bolivarske zveze narodov Amerike, torej Bolivija, Kuba, Ekvador, Nikaragva, Venezuela in Commonwealth Dominica, sprejele skupno deklaracijo o izgonu USAID-a in vseh delegatov te agencije. Navzočnost USAID-a so te države namreč označile za grožnjo svoji suverenosti in stabilnosti.