Tudi Tomislav Karamarko je eden izmed ustanoviteljev stranke HDZ, leta 2012 pa je postal četrti predsednik HDZ-ja. Foto: Reuters
Tudi Tomislav Karamarko je eden izmed ustanoviteljev stranke HDZ, leta 2012 pa je postal četrti predsednik HDZ-ja. Foto: Reuters
false
Hrvaški premier Tomislav Orešković je bil na oblasti manj kot pol leta vodenja vlade. Foto: Reuters

na predčasnih volitvah.

"Pod vodstvom g. Tomislava Karamarka politika HDZ-ja v mnogočem ni bila nadaljevanje politike HDZ-ja, kot jo je zasnoval in vodil g. Franjo Tuđman. Z izgubljeno priložnostjo na prejšnjih parlamentarnih volitvah HDZ ni osvojil volilne zmage, pa čeprav je imel proti svoji volji najbolj neuspešno hrvaško vlado, na oblast pa je prišel izključno s politično voljo Mosta neodvisnih list," je zapisalo devet ustanovnih članov stranke HDZ.

V pozivu so Ivan Tolj, Zdenka Babić Petričević, Neven Jurica, Jure Ivančić, Zdravko Gavran, Božidar Petrač, Mario Kapulica, Ante Kutle in Miro Petric zapisali, da je bila hrvaška vlada zaradi omenjenih pogojev v stalnem sporu s Karamarkom, saj naj ne bi bil "zadovoljen s svojim položajem in vlogo v vladi, kar je tudi privedlo do njenega rušenja," poroča portal Index.

Zaradi vsega tega mora po njihovem mnenju "Tomislav Karamarko nemudoma in brezpogojno odstopiti z vseh funkcij v HDZ-ju, in s tem v stranki začeti postopek za izvolitev novega vodstva HDZ-ja, ki bo lahko izvedel potrebne reforme in pripravil stranko na zmago na prihajajočih predčasnih parlamentarnih volitvah".

27 let od ustanovitve HDZ-ja
Vseh devet ustanovnih članov stranke je bilo na današnji dan pred natanko 27 leti skupaj z 39 člani na ustanovni seji stranke, ko so v nogometnem klubu Borac na Jarunu (danes NK Jarun) za predsednika izvolili dr. Franja Tuđmana.

Odstop Karamarka ...
Tomislav Karamarko
je v sredo, zaradi spora s premierjem Tihomirjem Oreškovićem in predsednikom koalicijske stranke Most Božem Petrovom, kar je v državo vneslo splošno politično krizo, odstopil z mesta prvega podpredsednika sabora. Njegov odstop je bil sicer na isti dan, ko je komisija za navzkrižje interesov ugotovila, da je bil Karamarko v navzkrižju interesov v zadevi Mol. Karamarko vztraja, da ni odstopil zaradi poročila komisije, temveč zato, da bi bil vzoren zgled drugim v državi. Ob tem je k odstopu pozval tudi Petrova in Oreškovića.

... in nezaupnica Oreškoviću
A že naslednji dan je bila v saboru Oreškoviću izglasovana nezaupnica, zaradi česar je predsednica Kolinda Grabar-Kitarović po posvetih s predstavniki parlamentarnih strank predsednika sabora Željka Reinerja pozvala k čimprejšnjemu sklicu seje, na kateri bodo poslanci odločali o razpustitvi sabora. To naj bi se zgodilo že v ponedeljek.