Gre za najnovejšo, simbolno potezo, v vrsti odločitev, ki pomenijo odmik od Busheve "vojne proti terorizmu." Predsednik ZDA Barack Obama je že pred časom napovedal zaprtje vojaškega zapora v Guantanamu na Kubi.

Pravosodno ministrstvo je na okrožnem sodišču v Washingtonu vložilo novo definicijo za označevanje zapornikov v Guantanamu, ki naj bi jih odslej zadrževali na podlagi mednarodnega vojnega prava. V skladu z novo definicijo bodo lahko pridržani le tisti, ki so Al Kaidi ali talibanom dajali "pomembno" podporo.

Bush je trdil, da ima kot vrhovni poveljnik pravico "sovražne borce" zadrževati za nedoločen čas in brez sojenja. Ker niso bili "vojni zaporniki", zanje tako niso veljali mednarodno vojno pravo in ženevske konvencije, ki določajo ravnaje z vojnimi ujetniki.

Aktivisti nezadovoljni
Obamova odločitev je naletela na ostre očitke republikancev kot borcev za človekove pravice. Ti administraciji očitajo, da je le "prevzela Busheve standarde pod novim imenom," saj tudi Obamova administracija podpira stališče, da je dovoljeno prijeti tudi tiste osumljence, ki niso neposredno sodelovali pri izvedbi napadov. Bela hiša trdi, da bi se v nasprotnem primeru aretaciji izmaknili tisti, ki delujejo kot ohlapna mreža in borce prikrivajo kot civiliste.

"Mednaordno pravo ima prednost pred državno varnostjo"
Republikanci po drugi strani Obami očitajo, da ne razmišlja o posledicah odločitve in da daje mednarodnemu pravu prednost pred državno varnostjo.

V Guantanamu, ki ga je Busheva administracija odprla januarja 2002, je še vedno okoli 250 zapornikov. Ameriška administracija trenutno pregleduje vsak primer posebej, preden bo sprejela odločitev, kateremu izmed zapornikov bodo sodili. Nekateri naj bi pred sodnike stopili v ZDA, drugi pa v svojih domovinah. Zaradi številnih zapornikov, ki bi jim ob vrnitvi domov grozilo mučenje ali usmrtitev, je Obama imenoval posebnega odposlanca Dana Frieda in mu zaupal nalogo, da tretje države prepriča, da bi sprejele te zapornike.

T. V.