Dva mesece po tem, ko je morala osramočena zapustiti predsedniško palačo, so Park Gen Hje vklenjeno pripeljali na seulsko sodišče v spremstvu vsaj šestih varnostnikov. Oblečena je bila v modro obleko z oznako zaporniške številke, na sodišču pa je blizu nje sedela njena dolgoletna zaupnica in soobtoženka Čoj Sun Sil. Sojenje bi lahko trajalo več mesecev.

Parkova je na sodišču brez porote z mirnim glasom zanikala vse obtožbe, ki jo bremenijo. Odvetnik Čojeve je primer označil za "politično motiviranega", prijateljica nekdanje predsednice pa je izrazila obžalovanje, da je "Parkovi povzročila takšno sojenje". "Predsednica Park ni oseba, ki bi jo zamikale podkupnine," je dejala. Ko so Parkovi prebrali obtožnico so jo spet vklenili in odpeljali v pripor.

Nekdanja predsednica je obtožena, da je skupaj s Čojevo, ki ji že sodijo, vodilne južnokorejske družbe izsiljevala, da so neprofitnim organizacijam donirale skoraj 70 milijonov vonov. Čojeva naj bi si del tega denarja nato prisvojila.

Na sojenju tudi naslednik Samsunga
Park Gen Hje obtožujejo tudi ponujanja političnih uslug podjetnikom, ki so pomagali obogateti Čojevi. Med podjetniki je tudi naslednik imperija Samsung Li Dže Jong, ki mu prav tako sodijo zaradi podkupovanja. Obtožen je tudi direktor pete največje južnokorejske družbe Lotte Šin Dong Bin, ki je po trditvah tožilstva nekdanji predsednici in Čojevi plačal sedem milijonov dolarjev.

Južnokorejski parlament je Parkovo, prvo žensko na čelu Južne Koreje, zaradi korupcijskega škandala odstavil decembra lani, ustavno sodišče pa je nato odstavitev potrdilo marca letos, s čimer je izgubila imuniteto. Njen odstop je na ulicah zahtevalo na milijone Južnih Korejcev. Konec marca so jo po maratonskem zaslišanju na tožilstvu aretirali in priprli. Če bodo odločili, da je kriva, ji grozi najmanj deset let zapora.

65-letna Parkova je tretja med južnokorejskimi voditelji, aretirana zaradi korupcije. Južna Koreja je četrto največje azijsko gospodarstvo, v državi pa so dolga leta obstajale tesne vezi med politiko in podjetništvom. Čun Du Hvan in Roh Te Vu, ki sta državo vodila v 80. in 90. letih, sta morala po izteku mandata prav tako za zapahe.